Stenski koledarji (1900-)

Narodna in univerzitetna knjižnica, Kartografska in slikovna zbirka

Stenski koledarji (1900-)

Ustanova: Narodna in univerzitetna knjižnica, Kartografska in slikovna zbirka

Zbirka stenskih koledarjev v Slikovni zbirki NUK, je edinstvena zbirka koledarjev v Sloveniji. NUK jih je začel zbirati kot tiskovino po Zakonu ob obveznem izvodu leta 1945. Do septembra 2009 je zbirka obsegala okoli 4200 enot.



Po obliki ločimo knjižne, stenske, namizne in žepne koledarje. Kartografska in slikovna zbirka NUK hrani stenske koledarje. Na začetku je zbirka zbirala tudi žepne(2), vendar se je kasneje zbiranje le-teh opustilo. Starejše knjižne koledarje hrani Rokopisna zbirka NUK, novejši so hranjeni v redni postavitvi knjižnice. Namiznih koledarjev NUK ne zbira.

Osnovna funkcija stenskega koledarja je pregled dni, tednov in mesecev v tekočem letu. Kot sredstvo vizualnega komuniciranja se v vsakdanu pojavlja kot segment tržnega ali propagandnega nagovora številnih gospodarskih organizacij, javnih zavodov ipd. ter je najpogostejše in pričakovano poslovno darilo okoli novega leta. Vendar pa njegova razširjenost in popularnost marsikdaj ne govorita v prid kakovosti oblikovanja in izdelave. Zato je leta 1987 redakcija MM(3)(Marketing Magazin) določila kvalitativne standarde z namenom, da bi lahko na osnovi določenih kriterijev - vsebine, likovnega oblikovanja in grafične izvedbe - grafične oblikovalce koledarjev ocenila in nagradila. Po teh kriterijih in ob upoštevanju zgovornosti vseh vizualno-komunikacijskih sestavin grafičnega izdelka (ciljnost, sporočilnost, funkcionalnost, kakovost s posebnim poudarkom na tipografskih slikovnih in fotografskih sestavinah) ocenjujejo kvaliteto koledarjev še danes.



Koledarje v zbirki lahko klasificiramo po namenu kot trgovsko-reklamne (z oglasi), namensko-reklamne (npr. gasilski, dimnikarski), turistične in gospodarske, pri katerih je motivika prilagojena promociji proizvodov posameznih podjetij. Poleg oglaševanja izdelkov je največkrat uporabljena pokrajinska motivika (npr. gorske fotografije, zimska idila, morje), etnografska (npr. domača obrt, ljudski običaji, narodne noše in plesi) in umetnostno-zgodovinska (reprodukcije del likovnih umetnikov, fotografov, grafikov, slovenska kulturna dediščina). Upodobljajo se rastline (cvetovi, šopki, zdravilne rastline), živali (metulji, ptice, konji, psi), otroški koledarji z ilustracijami, ter koledarji s fotografijami avtomobilov, fotomodelov ipd.

Večja podjetja koledarje pogosto naročajo pri oblikovalskih agencijah, medtem ko jih za manjša podjetja oblikujejo in tiskajo (skupaj z logotipom podjetja) večje založbe (npr. Mladinska knjiga).



Za določene dele koledarja - format, obliko črk, naslovne strani in vezave - obstajajo standardi, ki se upoštevajo ne glede na kvaliteto grafičnega oblikovanja. Tako so stenski koledarji praviloma večji od A4 formata. Tiskajo se na debelejši, premazni papir. Lahko so enolistni – z dvanajstimi meseci na enem listu, ki so kombinirani s sliko, risbo, skico ali tonskimi ploskvami, ali pa dvanajst-, šest- ali štirilistni stenski koledarji (z enim, dvema ali tremi meseci na enem listu). Z največjimi črkami je postavljeno ime meseca. Če je koledar večjezičen, je slovensko ime meseca oblikovano iz večjih črk, imena v drugih jezikih so iz manjših ali enakih črkah. V enaki velikosti, le izjemoma tudi večje, so zaporedne številke dni v mesecu. Razporejene so tako, da je okrog njih optično enak polmer beline. Iz najmanjših črk so postavljena imena dni v tednu. Imena v različnih jezikih so največkrat enako velika. Če se pri vsakem mesecu ponavlja še letnica, ta ne sme biti večja kot ime meseca oziroma število dni. Naslovni list stenskega koledarja vedno nosi sporočilo/voščilo in zaščitni znak oz. logotip podjetja ali organizacije, ki je koledar izdala. V knjigoveznici liste zlepijo in pritrdijo na karton ali lepenko. Karton je večji od koledarskega bloka, da se lahko spodaj natisne logotip podjetja ali organizacije. Zgoraj so listi perforirani, da jih lahko odtrgamo, ali so speti s plastično spiralo, da lahko obrnemo liste nazaj. Tako ostane koledar cel. Na koncu dobijo koledarji še zaščitno vrečko.



Med stenskimi koledarji veljajo za oblikovno najzahtevnejše turistično-gospodarski. Ob upoštevanju navedenih standardov so največkrat dvanajstlistni, kjer je koledarski del kombiniran z npr. umetniško reprodukcijo priznanega slikarja, grafika ali fotografa, ki lahko predstavlja turistični motiv, tihožitje ali industrijski izdelek. Posebno turistični motivi, včasih pa tudi industrijski izdelki, morajo biti razporejeni tako, da izražajo podobo posameznega meseca (npr. pri zimskih mesecih naj bodo zimske pokrajine pri turističnem ali npr. smuči pri gospodarskem plakatu).



V zbirki stenskih koledarjev Slikovne zbirke NUK so tudi dela znanih oblikovalcev in agencij, ki so bili za svoje izdelke nagrajeni (nagrade MM in mnoge druge). To so: Branislav Fajon, Egon Bavčer, Jani Bavčer, Ranko Novak, Žarko Kerin, Radovan Jenko, Jurij Kocbek, Janez Pukšič, Miran Sivački, Bojana Fajmut, Franci Virant, Maja Gaspan Vičič, Petra Černe Oven, Petja Selan, Maja Kešelj, Jože Domjan, Dušan Grobovšek, Mišo Renko, Tanja Radež, Sandi Radovan, Robert Križmančič, Julija Zornik, Miljenko Licul, Špela Goltes; in agencije: Ustanova Skupaj, Futura, koledarstvo Arih, Kompas Design, Tovarna Vizij, Triartes, Formitas, Reklam Gorica in Pristop.



Grafični oblikovalci pri svojem delu velikokrat uporabijo fotografije priznanih slovenskih fotografov, npr. Arneta Hodaliča, Marjana Pfeiferja, Milana Pajka, Matjaža Prešerna, Vladimirja Toša, Braneta Piliha, Dragana Arriglerja, Joca Žnidaršiča, Zvoneta Pelka, Eda Primožiča, Henrika Neubauerja idr.



Opisane vsebinske in oblikovno-grafične značilnosti stenskih koledarjev veljajo predvsem za produkcijo večlistnih koledarjev, ki so nastajali od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Za koledarje, tiskane pred letom 1945, ki jih hrani Slikovna zbirka, je značilno, da so večinoma enolistni, tiskani na nekakovostnem papirju ter s skromnimi dekorativnimi okraski okrog letnice ob robu koledarja. Najzgodnejši primer stenskega koledarja iz 20. stoletja je Stenski koledar za leto 1911.



Najstarejši in edini v Slikovni zbirki NUK iz 19. stoletja je stenski koledar Erinnerung an Steyermark – Wand Kalendar für das Jahr 1847. Litografijo iz leta 1846 je v Gradcu natisnil litograf in založnik Josef Franz Kaiser. Poleg mesecev so na litografiji upodobljene vedute krajev (12 manjših in ena večja), med njimi tudi treh slovenskih: Brežic, Teharij in Bizeljskega.



Še ne tako davno nazaj so bili koledarji nekaj nepogrešljivega – imeli so jih povsod, na stenah v kuhinjah, garažah, delavnicah, pisarnah. Časi pa se spreminjajo in z njimi koledarji. Koledarje izpodrivajo digitalne naprave, na primer mobilni telefoni, na katerih sta izpisana datum in čas ter internet. Dandanes, ko živimo v svetu hitro spreminjajočih se podob, je koledar kot medij prepočasen. Obstal je nekje vmes, med artefakti in funkcionalnimi izdelki.



Miselnost o stenskem koledarju kot poslovnem darilu podjetij, ki je simbolno zrcalil ideje o finančni moči, družbeni vlogi in komunikacijski ozaveščenosti podjetja, ter ideji o tem, da samo najboljši lahko vlagajo denar v nekaj, kar bo trajalo oziroma služilo vse leto, se počasi umika. Stenske koledarje naročajo pri oblikovalskih agencijah le še večja podjetja, medtem ko jih srednja in manjša kupujejo pri založbah, ker so bistveno cenejši.



Zbirka do sedaj še ni bila predmet raziskav, kakor tudi ni mogoče zaslediti domačih strokovnih objav o zvrsti stenskega koledarja. Obstajajo sicer članki o knjižnih koledarjih (pratikah, almanahih itd.), zgodovinarji in drugi strokovnjaki pa se ukvarjajo predvsem s koledarskim štetjem skozi čas. Kljub temu da oblikovalcem stenskih koledarjev MM podeljuje nagrade že od leta 1987, se do zdaj še nihče ni resno ukvarjal z razvojem in kronološkim pregledom stenskih koledarjev. Zbirka v Nuku bo zagotovo nepogrešljiv vir takšne raziskave.



(1) Lat. calendarium – zapisnik ali knjiga za računanje je izpeljanka iz besede calendae/kalendae – prvi dan meseca, ki je pomenil dan trgovanja, praznovanja ali drugih dogodkov.

(2) Žepni koledarji so tiskani na enem listu z zaporedno vodoravno ali navpično razporeditvijo mesecev, tednov in dni ali pa v obliki notesov. Kadar so na enem listu, so tiskani na karton in zaradi daljše trajnosti prevlečeni s folijo in umetno maso. Na hrbtni strani je oglas, ilustracija, urnik, preglednica. Zaradi majhnega formata jih lahko nosimo tudi v žepih (zato tudi žepni koledarji).

(3) Predsednik žirije je Stane Bernik, člani pa so se z izjemo Mete Dobnikar in Jureta Apiha menjali: Dušan Benko, Marjan Pavčnik, Peter Skalar, Ranko Novak, Milan Pajk, Jani Bavčar, Miljenko Licul, Veljko Uršič.



Viri in literatura:



BRIC, Janez. Koledarji : diplomska naloga. Ljubljana: J. Bric, 2007.



KLADNIK, Darinka. Bodo koledarji izumrli? [online], 2004. [citirano 4.2.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: .



KLADNIK, Darinka. Koledarji izgubljajo bitko z dobičkom [online], 2002. [citirano 4.2.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: .

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa