Maistrova knjižnica

Univerzitetna knjižnica Maribor

Maistrova knjižnica

Ustanova: Univerzitetna knjižnica Maribor

General Rudolf Maister je bil ljubitelj knjig, bibliofil, ki se je nanje tudi dobro spoznal. Ustvaril si je dragoceno knjižnico, "eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem", kakor je o njej zapisal l. 1934 pesnik, slavist in bibliotekar Janko Glazer.



General Maister je knjižnico zasnoval do leta 1912. Ljubezen do zbiranja slovenskih knjig se je v njem zbudila že v zgodnji mladosti. V Ljubljani se je kot gimnazijec ponudil solastniku nekdanje Blasnikove tiskarne, da mu uredi knjižni arhiv. Med urejanjem je mladi Maister odkril mnoge znamenite in redke knjige, ki jih je kasneje prejel v zahvalo za opravljeno delo. Kasneje je kot mlad častnik povpraševal po starejših knjigah zlasti po Vipavskem in Krasu. Zaboje s knjigami je pošiljal v Ljubljano v skromno materino stanovanje. Knjige je dobil tudi iz zapuščine dr. Lovra Tomana, zapustil mu jih je celovški profesor in predsednik Mohorjeve družbe dr. Jakob Sket.



Rudolf Maister je bil dober poznavalec starejših slovenskih tiskov. Da je bilo njegovo znanje o slovenskih publikacijah temeljito, dokazuje njegova v Slovanu l. 1914 objavljena ocena Šlebingerjeve Slovenske bibliografije za l. 1907-1912 kot najpomembnejše edicije Slovenske matice tistega časa.



Dr. Leopold Lenard je podrobneje opisal Maistrovo knjižnico v generalovem mariborskem stanovanju. Njegova temeljna ugotovitev o njej je, da je “knjižnica resničnega bibliofila.” Knjige so bile spravljene v štirih knjižnih omarah. V prvi je bilo starejše slovensko časopisje in listi, med njimi Ljubljanske novice, Bleiweisove novice, Danica Ilirska, pa tudi dijaška lista Zora in Vesna. Posebno naklonjenost je pokazal do jezikoslovnih in literanozgodovinskih publikacij. V drugi omari so bile zbrane slovenske pesniške zbirke, v tretji zgodovinska dela, med njimi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. V četrti omari so bile starejše slovenske knjige, med njimi Dalmatinova Biblija. Lenardov opis Maistrove knjižnice je dopolnil Janko Glazer z ugotovitvijo, da je bil Maister “bibliofil v najboljšem pomenu besede, zvezan s slovensko knjigo, ki jo je zbiral, z globoko in živo ljubeznijo tudi notranje, kajti bila mu je izraz naših kulturnih stremljenj in videl je v njej eno najvažnejših in najzgovornejših prič tega, kar smo kot narod ustvarili.” O zbirkah slovenskih pesnikov na policah Maistrove knjižnice je pisal tudi Josip Vidmar. Knjižnico je v letih 1930 do 1935, ko je službovala v Mariboru, uredila prof. Silva Trdinova.



Po generalovi smrti je njegova knjižnica postala last sinov Hrvoja in Boruta. Ko je grozila vojna nevarnost, sta razmišljala, kam bi spravila očetovo knjižnico na varno. Marca 1941 sta sklenila, da jo bosta dala prepeljati v Zagreb, kjer je imela njuna sorodnica tovarno čokolade. Knjižnica v Zagrebu je bila izdana Nemcem, ki so jo hoteli odpeljati. Posredovanje Otona Župančiča pri italijanskih oblasteh v Ljubljani, ki so izjavile, da spada knjižnica v območje italijanskega spomeniškega varstva, pa je to preprečilo. Leta 1946 je generalov sin Borut Maister knjižnico iz Zagreba prepeljal v Maribor. Ker mu stanovanjske razmere niso dopuščale, da bi očetovo knjižnico na novo postavil, jo je po dogovoru izročil v varstvo Pokrajinskemu muzeju v Mariboru, v katerem so takrat deponirali knjižnično gradivo, ki se je vračalo v mesto.



Leta 1956 je posebna komisija, v kateri so bili dr. Franc Sušnik, prof. Alfonz Gspan, dipl. ing. Borut Maister, prof. Janko Glazer in prof. Bogo Teply, pregledala 62 zabojev gradiva in predlagala, da se Maistrova knjižnica razglasi za kulturni spomenik.

Ko je Univerzitetna knjižnica Maribor v letu 1988 dobila novo stavbo, je menila, da bi bilo primerno, da bi Maistrova knjižnica prešla v njeno varstvo, ne glede na lastništvo, saj gre za pomembno gradivo pri raziskovanju slovenske literarne in kulturne preteklosti sploh. Maistrovi dediči so se s tem strinjali. Maja 1989 je zaboje s knjigami prepeljala v svoje prostore. Julija 1989 so strokovnjaki Arhiva Slovenije knjige pregledali in predlagali izvedbo dezinfekcije in konzervatorskih posopkov, ki so bili opravljeni do novembra istega leta. Želja dedičev generala Maistra je bila, da bi Univerzitetna knjižnica Maribor gradivo, ki ga je samo hranila, ni pa bila njegova lastnica, postavila v za ta namen posebno urejen prostor. Leta 1996 je Univezitetna knjižnica Maribor z organizirano akcijo, pri kateri so sodelovali tudi delavci iz programa javnih del, preselila 14.000 različnih knjižnih darov in tako izpraznila prostor, ki ga je predvidela za ureditev Maistrove knjižnice. Leta 1997 je pridobila več predlogov za izdelavo projekta ureditve knjižničnega prostora. Izbran je bil projekt akad. arh. Mirka Zdovca, ki je tudi avtor notranje ureditve celotne knjižnične stavbe. Izvajalec del je bilo podjetje Sling. Kip generala Maistra je delo akadem. kiparke Vlaste Zorko. Ureditev knjižničnega prostora je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport, izdelavo popisa knjižničnega gradiva je omogočila Mestna občina Maribor. Oktobra 1998 so dediči generala Maistra s pogodbo o darovanju podarili Univerzitetni knjižnici Maribor 5.945 enot knjižničnega gradiva.

Vir: http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=65

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa