 |
 |
Knjižnica Cistercijanske opatije Stična Cistercijanska opatija Stična |
|
|
Knjižnica Cistercijanske opatije Stična Cistercijanska opatija Stična |
Opis fonda
V današnji stiški knjižnici je shranjenih približno 30.000 knjig, od tega večina iz obdobja po letu 1800. Večji del gradiva je v latinskem in nemškem jeziku, preostalo pa predvsem v francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Zastopana so vsa teološka področja, od nabožnih spisov, biblicistike, zgodovine cerkve, pridig, katehetskih, liturgičnih in pastoralnih spisov do del, ki obravnavajo cistercijanski red in življenjepise svetnikov. Poleg tega so zastopana tudi vsa področja klasičnih ved, od umetnosti, zgodovine, prava in slovarjev do glasbe, naravoslovja, pedagogike in filozofije. Natančnega pregleda nad gradivom nimamo, knjižnico je potrebno temeljito pregledati in utrediti evidence.
Knjižnica hrani obsežno zbirko slovenskih molitvenikov in drugih starejših slovenskih tiskov. Področje jezikoslovja je zastopano s Kopitarjevo slovnico Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, ki jo je v Ljubljani leta 1808 izdal Wilhelm Korn; hranijo Pohlinov trijezični slovar Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: parvum dictionarium trilingue (slovensko-nemško-latinski slovar, izšel v Ljubljani leta 1781 pri Friedrichu Egerju). S področja medicine omenimo zanimivo delo Johanna Gottlieba Wolsteina Bukve od kug inu boleşen govęje shivine, tih ovaz inu şvín – izšla je pri tiskarju Kleinmajerju v Ljubljani leta 1792. Nekaj je hrvaških knjig, nekaj del je napisanih v metelčici. Od pridigarske literature omenimo Pridige sa vse nedele skusi lejtu Jurija Japlja (pridige so izšle leta 1794 v Ljubljani), Dvoje bukve Tomaža Kempčana, v metelčici, izšle v Ljubljani leta 1826 in so prevod Kempčanovega dela De Imitatione Christi. Od znamenitejše pridigarske literature hranijo še znano delo Rogerija Ljubljanskega (1667–1728), (Rogerius Labacensis – s pravim imenom Mihael Krammer) Palmarium empyreum, seu Conciones CXXVI. de sanctis totius anni …, izšlo v Ljubljani v dveh knjigah leta 1731 in 1743. Nedeljske pridige, nadaljevanje te pomembne zbirke slovenskih baročnih pridig, so ostale v rokopisu.
Med rokopisi hranijo zbirko slovenskih in nekaj nemških rokopisov iz prve polovice 19. stoletja, prevladujejo pa pridige in krščanski nauki. Knjižnica se ponaša tudi z zbirko del misionarja Friderika Barage in s prvo izdajo Poezij Dóktorja Francéta Prešérna; pesmi so izšle leta 1846 (z letnico 1847) pri Jožefu Blazniku v Ljubljani, znamenitost te izdaje je magistrale brez akrostiha. Kot posebnost omenimo še zbirko Ferdinanda Kolednika, ki obsega tiskane in rokopisne prevode Jurčičevega Jurija Kozjaka, menda kar v štiridesetih jezikih.
V sedanjem fondu stiške knjižnice najdemo tudi nekaj del, ki so nekoč pripadala stari stiški knjižnici. Po ponovni vzpostavitvi opatije so po različnih, tudi zelo nenavadnih naključjih zopet našla pot nazaj. Med zanimivejšimi so:
Libri agendorum secundum antiquum usum Metropolitanae Salisburgensis ecclesiae … pars prima (Dillingen : Seebald. Mayer) iz leta 1575 v značilni stiški vezavi v belo usnje, z zaponkama;
Zbrana dela (Opera omnia) sv. Avguština, izdana pri Frobeniju v Baslu leta 1556 v devetih zvezkih; od te izdaje so ohranjeni samo prvi, sedmi in deveti zvezek, vezani v lesene platnice, oblečeni v belo usnje, z zaponkami, ter Index z vpisom »Catalogo Sitticensi inscriptus«. Deloma jih dopolnjuje Frobenijeva starejša izdaja iz let 1528/29, ki je prišla v Stično iz novomeške Kapiteljske knjižnice (zvezki 4–10 in Index);
Ambrosius Calepinus, Latinae atque adeo etiam graece linguae dictionarium (Basileae : [Ex Officina Hieronymi Curionis] iz leta 1550;
Valerii Maximi dictorum et factorum memorabilium libri novem (Venetiis 1502);
Cassimir Füesslin, Theatrum gloriae sanctorum (Argentinae 1694);
Kastelec Matija, Nebeshki zyl, tú je Teh svetih ozhakov sveistu premishlovanie (Ljubljana : Ioseph Tadej Mayer 1684), ena od prvih natisnjenih slovenskih knjig po letu 1615;
Abraham a Sancta Clara, Geistlicher Kramer – Laden, voller apostolischen Wahren und Wahrheiten. (Würzburg : Martin Franz Herzen 1710);
Fr. Daniele Koncina, Theologia Christiana dogmatico-moralis (Romae 1755), šest zvezkov (od skupno dvanajstih) z ekslibrisom opata Franca barona pl. Tauffererja, zadnjega stiškega opata pred razpustom samostana; ta knjiga se je v samostansko knjižnico vrnila leta 1989 kot darilo župnika Janeza Kebeta iz Starega trga pri Ložu.
Postavitev fonda
Gradivo je razvrščeno v trideset strokovnih skupin in postavljeno po formatih znotraj posameznih strokovnih skupin; na spodnjih policah so folijanti, zgoraj manjši formati, vendar postavitev ni dosledna. Oznake za strokovne skupine so napisane na tablicah, ki so pritrjene na stolpih (na vrhu knjižnih polic). Knjige so označene s kratico za strokovno skupino, oznako formata (rimska številka) in zaporedno številko knjige na polici. Knjižnico bi bilo potrebno znova urediti, ustrezno postaviti gradivo in sestaviti natančne evidence gradiva.
Katalogi
Najstarejši ohranjeni popis knjig je iz leta 1576, vendar pa ne vsebuje vseh knjig, ki so bile takrat v prelaturi, kapiteljski dvorani, zakristiji in v šolskem prostoru samostana. Inventar nekdanje stiške knjižnice, ki je bil narejen ob ukinitvi samostana leta 1784, je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Ohranjena je tudi inventarna knjiga iz leta 1930, ki razvršča gradivo po strokovnih skupinah, vendar ni popolna. Prav tako nepopolna sta abecedni imenski katalog v listkovni obliki z novejšim gradivom in predmetni katalog v knjižni obliki, urejen po strokovnih skupinah.
Omenili smo že, da imajo s knjižnico velike načrte. Kot prvovrstni kulturni spomenik si gotovo zasluži, da bi bila dostopna širšemu krogu ljudi, zato jo nameravajo preseliti v ustrezen prostor zunaj območja klavzure, kjer obiskovalci iz posvetnega sveta ne bi motili duhovne zbranosti redovnikov. Seveda je uresničitev takega načrta velikanski finančni in organizacijski podvig. Treba bo tudi opraviti natančno revizijio celotnega fonda knjižnice, urediti evidence in podatke o gradivu narediti dostopne tudi v računalniški obliki, izpeljati ustrezne konservatorske posege in pri tem seveda upoštevati predpise o hranjenju knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, in še bi lahko naštevali.
Na tem mestu bi rad spomnil, da je stiška knjižnica že v oddaljenih časih, v drugi polovici prejšnjega stoletja, sodelovala v takratnem listkovnem centralnem katalogu tujih monografskih publikacij v knjižnicah Slovenije, ki so ga vzdrževali v Narodni in univerzitetni knjižnici. Vestno in skrbno je dostavljala podatke o svojih novih pridobitvah tujih knjig in tako prek sistema medbibliotečne izposoje omogočala njihovo dostopnost tudi širši javnosti. Torej bi težko rekli, da stiška knjižnica ni sledila novostim v stroki. Žal pa nima šolanega bibliotekarja, ki bi ji lahko namenil ves svoj čas.
Možnosti uporabe: Knjižnica cistercijanskega reda ni dostopna širši javnosti.
Napotki za obiskovalce: Obiskovalci si lahko ogledajo avdio gradivo o knjižnici. Dostop do knjižnice za obiskovalce ni možen, ker se nahaja v klavzuri.