Knjižnica Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju

Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju

Knjižnica Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju

Ustanova: Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju

Prve znane podatke o knjižnici najdemo v gradbenih zapiskih gvardijana in provinciala p. Gašperja Dietla iz leta 1685, v katerih omenja prenovo knjižnice. V 19. stoletju se v zapisih že omenja bibliotekar p. Ludvik Pečko, ki je bil takrat ptujski kronist, vendar v njegovih zapisih ni zaslediti podatkov o knjižnici. Leta 1858 kronist in zgodovinar Ferdinand Raisp v svojem delu "Pettau, Steiermarks aelteste Stadt und ihre Umgebung, topographisch-historisch geschildert" na strani 16 omenja, da hrani knjižnica 4000 zvezkov starejših del. Leta 1900 so na pobudo Mateja Slekovca, župnika pri Sv. Marku pri Ptuju starejši fond ptujskega minoritskega samostana prenesli v graški Joaneum. Pnesli so štiri zaboje gradiva, nastalega v času od 15. do 19. stoletja. Vzrok za prenos je bil menda silen nered, ki je vladal v ptujskem samostanu v sobanah, kjer so se nahajale knjige in spisi in da bi to gradivo ohranili so spravili najvrednejše gradivo v Gradec.

Knjižnica je bila leta 1931 obnovljena. Poročilo o tem se nahaja v "Kroniki samostana oo. minoritov iz župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju 1898-1940", kjer je navedeno, da so bila v tem letu dokončana dela tudi v samostanski knjižnici, ki je bila leta 1925 prenesena v bolj primerne prostore, zdaj pa je bila opremljena z novimi omarami in stelažami. Urediti pa je treba še katalog, ki se je komaj začel sestavljati. Leta 1941 so se v samostanu naselili Nemci, vendar minoritska knjižnica ni bila huje prizadeta. Kljub bombardiranju samostana leta 1945 in razpokanim samostanskim zidovom, je knjižnica ostala v istem prostoru.

Knjižnica minoritskega samostana je od leta 1951 uradno zaščitena z Odločbo o zavarovanju kulturnozgodovinsko pomembnih knjižnic (Uradni list SRS, 1951, št. 12, str. 79-80). Odlok o zaščiti govori o 4.000 knjigah, med katerimi so stari redki tiski od 16. stoletja dalje, in o namenskih starih policah, ki se zavarujejo s knjižnico. Urejanje knjižnice se je začelo 1952. Takrat je bil najden Trubarjev »Novi testament« iz let 1557-1561, ki velja za najbolj popoln primerek na svetu. Vsebuje naslednje tiske: nepopoln primerek knjige »Ta prvi dejl tiga noviga testamenta« ( V Tibingi 1557); nepopoln primerek knjige »Ta drugi dejl tiga noviga testamenta« (V Tibingi, 1560) in »Svetiga Pavla ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galateriem… »(V Tibingi, 1561). Do odkritja knjiga ni bila vpisana v noben katalog. Knjigo je vrsto let hranila Pokrajinska in študijska knjižnica Ptuj, danes pa je razstavljena v posebni vitrini v minoritski knjižnici. Leta 1986 je bila v Švici restavrirana in zaščitena.

Najstarejša ohranjena knjiga v knjižnici je »In Johani Duns Scotus super secundusentem, clarissima commentaria…« iz leta 1515. Zanimivo je, da so v knjižnici samo knjige, ki so nastale po letu 1500. Starostna razpredelnica fonda po katalogu iz leta 1833 je takšna:

Prva polovica 16. stoletja 6 knjig

Druga polovica 16. stoletja 32 knjig

Prva polovica 17. stoletja 131 knjig

Druga polovica 17. stoletja 377 knjig

18. stoletje 1013 knjig

19. stoletje 16 knjig

Neidentificirane in manjkajoče 62 knjig

Glede na vsebino so poleg teološke literature v knjižnici močno zastopane še filozofija (Jones Baptist Porta: De humano physignomis) in različne naravoslovne vede. S področja kemije je delo Johanna Rudolfa »Glaberja Furni novi phylosophici oder Becshreibung einer newerfundenen Distillirkunst I-II«I (Amsterdam, 1640), matematiko zastopa »L'Efemeridi di Gioseppe Moleto matematico per anni XVI«I (Venetia, 1563), fiziko pa Francisca Tertia Lansia »Tractatus de motionibusmagnecius…« (Graz, 1745). V knjižnici najdemo tudi astronomske knjige, omenimo delo minorita Vinzenza Coronellija »Epitome cosmografica e compendiose introdutione all astronomia, geografia e hidrografia…« (Coloniae, 1693).

Hranijo precej del o poljedelstvu ter ribištvu in čebelarstvu iz 18. stoletja. Zanimivi so rokopisi in tiskana dela s področja medicine, ki dokazujejo, da so se patri m minoriti zanimali tudi za zdravilstvo. Iz 16. stoletja je ohranjen prevod rimskega zdravnika iz prvega stoletja Aurelija Cornelija Celsusa »Di Acht Bücher…« (Meynz, 1531), potem je tu delo Hyeronima Cardana »Mediolanensisa Arcana politica, sive de prudentia civili« (Lipsiae, 1673) in vrsta drugih medicinskih del iz 17. in 18. stoletja.

Nekaj dragocenih knjig je med deli z umetniško tematiko. Omenimo nepopolno knjigo bakrorezov Petra Ferrerija iz 17. stoletja in knjigo M. Gioseffa Zarlina da Chioggia »La institutioni harmonicae… »(Venetia, 1558) o glasbeni teoriji z zanimivimi ilustracijami in v platnice vloženimi notnimi listi. V knjižnici najdemo še slovar Ambrosiusa Calepina iz leta 1662, zgodovinsko delo, v katerem je Nicolas du Mont leta 1578 izdal delo zgodovinarja iz 4. stoletja Marcusa Junianusa Justina »Les oevres de lustin historien, contenant XVIIII livres tirez des Historie univeselles de Trogus Pompee« in pa večje število leposlovnih del od Ezopa do Vergila.

Večina gradiva je v latinskem in nemškem jeziku, zastopani pa so tudi italijanski, francoski, slovenski in hrvaški jezik.

Najstarejši katalog knjižnice je »Librorum catalogus integer« (naslov na naslovni strani kataloga se glasi »Bibliothek des Pettauer Minoritten-Konventes«) iz leta 1774. Vsebuje 585 enot in je razdeljen na osem področij:

I. Biblija in teologija (195 zvezkov);

II. Cerkvena zgodovina in pravo (68 zvezkov);

III. Civilno in državno pravo (27 zvezkov);

IV. Filozofijo in prirodne vede (56 zvezkov);

V. Medicina in ascetika (69 zvezkov);

VI. Pridige in kateheze (177 zvezkov);

VII. Svetovna zgodovina in drugo (75 zvezkov);

VIII. Razno (191 zvezkov).

Naslednje navedbe o fondu so v inventarnem popisu samostana v štirih zvezkih, ki jih danes hranijo v ptujskem Zgodovinskem arhivu in navaja 47 enot oz. 135 zvezkov, od katerih nobeno delo ni zajeto v prvem katalogu. Zato sklepamo, da gre za dela, ki so bila pridobljena po letu 1774. Od domačih avtorjev omenimo samo Valvasorja v nemškem jeziku. Tretji, najpomembnejši katalog, je že omenjeni »Catalogus librorum Conventus Ordinis Fratrum Minorum S. Francisi Conventualium« iz leta 1833. Katalog je urejen po abecedi avtorjev, pri anonimnih delih pa delno po geslih, delno po naslovih. Pisan je v latinici, pri nemških naslovih pa v gotici. Vpisi enot imajo naslednje rubrike: priimek avtorja, naslov dela, kraj izida, ponekod navajajo še založbo ali tiskarno, letnico izida, format, zaznambo za duplikate, število zvezkov, številko omare (rimska številka), številko predala ali police (rimska številka) in tekočo arabsko številko knjige v skupini. Vpisanih je 1637 knjig, ki so razdeljene v 45 strokovnih skupin. Opredelitev je zelo površna, zato je tudi porazdelitev gradiva nedosledna. Katalogu sledi manjši nadaljevalni katalog »Alphabetischer Bücher – Katalog…von Bibliothek Minoriten = Conventuales in Pattau von Jahren 1836 bis Ende 1838…« V njem je samo 22 del, po večini iz tridesetih let 19. stoletja.

Danes je v knjižnici 4860 del oziroma 5411 naslovov, od tega 32 samostojnih rokopisov od 17. do 19. stoletja in 23 pergamentnih ovojnih rokopisov, med njimi prepis Theodozijevega kodeksa s konca 9. stoletja. V knjigah je okrog 580 ekslibrisov. Okrog 100 knjig se vsaj s kakšno opombo nanaša na Ptuj oziroma ptujski minoritski samostan, sedem starejših knjig pa ima protestanstsko tematiko.





Knjižnica je zasnovana kot muzejska knjižnica. Gradivo je po predhodnem dogovoru dostopna za raziskovalne namene.



Viri:

EMERŠIČ, J. Minoritska knjižnica. V: Minoritski samostan na Ptuju, 1239-1989. Celje : Mohorjeva družba, 1989, str. 365-389.

MLINARIČ, J. Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800. V: Minoritski samostan na Ptuju, 1239-1989. Celje : Mohorjeva družba, 1989, str. 47-148.

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa