Knjižnica Frančiškanskega samostana v Ljubljani

Frančiškanski samostan Ljubljana

Knjižnica Frančiškanskega samostana v Ljubljani

Ustanova: Frančiškanski samostan Ljubljana

Zbirka je začela nastajati hkrati z nastankom samostana. Iz leta 1609 je znana zahteva škofa Hrena in gvardijana samostana, da špitalski mojster vrne biblioteko s knjigami, ki si jo je prisvojil med odsotnostjo frančiškanov. Za pravega ustanovitelja knjižnice velja p. Žiga Škerpin (Sigismundus Skerpin, 1689-1775). Bil je teološki pisatelj, provincial, generalni vizitator samostanov na Ogrskem, v Avstriji, na Bavarskem, v Benečiji in v Rimu ter generalni definitor. Ustanovil je posebno ustanovo za nabavo knjig za ljubljanski frančiškanski samostan.

Knjižnica hrani več kot 70.000 enot gradiva in jo še vedno dopolnjujejo. Zastopane so vse klasične vede. Starejše gradivo je po večini v latinskem, manj v nemškem in italijanskem jeziku, vendar natančnejšega pregleda njegove količine in vsebine zaradi neusklajenih katalogov in nedosledne postavitve ni mogoče podati. Zbirka inkunabul, ki jih je pridobil p. Žiga Škerpin, je zelo bogata, saj jih v knjižnici hranijo kar 110. Med gradivom je najmočneje zastopana teologija, zlasti liturgika, sledijo pravo, grški in rimski klasiki, nekaj del s področja humanistike, potopisi, astronomija, matematika, medicina, farmakologija, vojne vede, teorija glasbe in arhitektura. Več kot 95 odstotkov inkunabul je v latinskem jeziku, ostale v nemškem, italijanskem in grškem jeziku; več kot polovica primerkov izvira iz italijanskih tiskarn, ostalo iz nemških, samo nekaj jih je drugega izvora.

Starejše gradivo ima značilno enotno vezavo. Znamenita je ilustrirana Dalmatinova Biblija s Trubarjevim podpisom. Obsežna je zbirka del frančiškanskega teologa Bonaventure. Z nekaj deli je zastopan jezikoslovec Calepinus, med naravoslovjem najdemo tudi dela Nikolaja Kopernika. Med filozofi omenimo frančiškanskega filozofa Joannesa Dunsa Scota (1265–1308), med pridigarsko literaturo pa hranijo tudi dela ljudskega pridigarja Abrahama a Sancta Clara (1644–1709).

Med slovenskimi avtorji posebej omenimo utemeljitelja slovenske medicine na znanstveni osnovi, zdravnika Marka Gerbca (Gerbezius, Marcus; 1658–1718), ki z delom Vindicae physico – medicae aurae Labacensis iz leta 1710 prikazuje svoje poglede na ljubljansko podnebje in njegove vplive na zdravje in bolezni. S 64 zvezki in 4 suplementi je zelo obsežna serija Grosses Vollständiges Universallexicon aller Wissenschaften und Künste iz leta 1732 založnika Johanna Heinricha Jedlerja.

Od neknjižnega gradiva velja omeniti zaradi neurejenosti še neugotovljeno število fotografij in kart. Med kartografskim gradivom je nekaj posebnosti, npr. atlas brez naslovnice z zemljevidi iz let 1680–1686, ki kažejo na avtorjevo pomanjkljivo poznavanje geografije (obala Severne Amerike je samo nakazana, reke na slovenskem ozemlju tečejo v napačno smer idr.).

V knjižnici se nahaja tudi okrog 10.000 enot starejše periodike, večinoma v nemškem jeziku. Zbirka rokopisov vsebuje predvsem nabožno gradivo (pridige, prevode tuje homiletike, dogmatiko), nekaj del s področja cerkvenega prava, filozofije, biografijo ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa (1782–1859) in pet rokopisov iz 15. in začetka 16. stoletja. Med njimi se nahaja tudi iluminiran antifonar iz začetka 16. stoletja, ki ima 196 oštevilčenih folijev in lesene platnice velikosti 59 x 38,5 cm, prevlečene z usnjem in okrašene s kovinskimi okraski.

Hranijo tudi obsežno zbirko muzikalij p. Angelika Hribarja in p. Hugolina Sattnerja.

Večinski del fonda predstavlja teološka literatura, uporabne vede so zastopane v manjši meri, nekaj gradiva je tudi s področja humanistike in leposlovja. Knjižnica služi tudi kot centralna knjižnica province, vendar ni nobenih natančnih evidenc niti pregleda zastopanosti posameznih ved. Postavitev knjižnice je zaradi pogoste menjave knjižničarjev in sistemov postavitve nedosledna; med drugim so se lotili tudi preureditve postavitve iz klasičnega sistema štirinajstih strokovnih skupin v sistem postavitve glede na formate knjig. Periodika je postavljena posebej. Tik pred drugo svetovno vojno so začeli z novo ureditvijo gradiva po tematiki, vendar so se po vojni zopet vrnili k ureditvi po sistemu hrbtov. Znotraj polic vrstni red gradiva ponekod ni dosleden.

V knjižnici imajo starejše inventarne knjige iz konca 19. stoletja, vendar so vse nepopolne. V našem času so začeli znova zapisovati gradivo, vendar so šele v začetni fazi.

Iz časa pred letom 1900 je ohranjen tudi listkovni stvarni katalog, nastavljen po sistemu štirinajstih strokovnih skupin s podskupinami, vendar je bil med drugo svetovno vojno zaradi skrivanja gradiva premešan in nikoli več urejen, tako da ni uporaben za iskanje gradiva. Strokovne skupine so naslednje:

1. A Sveto pismo, njegova razlaga, konkordance;

B Hermenevtika, uvod v Sveto pismo, biblično starinoslovje;

2. Dela cerkvenih očetov, učenikov in drugih, zlasti bogoslovnih pisateljev; Patrologija;

3. A Dogmatika;

B Moralka;

C Knjige o spovedi;

4. Pridige, kateheze, ...;

5. Apologetika;

6. A Asketične knjige;

B Premišljevanje in molitveniki;

7. A Življenje Jezusa Kristusa in B[lažene] D[evice] M[arije];

8. A Cerkveni zbori, sinode, cerkvene določbe;

B Kanonično in civilno pravo;

C Liturgične knjige;

9. A Cerkvena zgodovina, cerkveni zbori, redovi, misijoni;

B Svetovna zgodovina in pomožne znanosti zgodovine: sploh geografija, statistika, kronologija, arheologija, heraldika, sfragistika;

10. A Filozofija: logika, psihologija, sociologija, pedagogika;

B Fizika in kemija, geologija, rudninoslovje, zoologija, fiziologija, živinoreja, botanika: gozdarstvo, poljedelstvo, sadjereja;

C Tehnika: matematika, astronomija, navtika;

11. A Poezija in retorika;

B Slikarstvo, kiparstvo, stavbarstvo;

C Besednjaki in slovnice;

D Beletristika;

12. Medicina;

13. Vodilo, konstitucije in druge določbe za I., II., III. red sv. Frančiška;

14. Beletristika, politične in druge knjige razne vsebine.



V zadnjih letih je bilo nekaj poskusov oblikovanja novih katalogov, vendar so zaradi pogostega menjavanja knjižničarjev ostali le na pol poti. Najpopolnejši med njimi je iz leta 1960, a tudi ta ne zagotavlja celovite evidence gradiva.



Katalog rokopisov in inkunabul je razdeljen na 15 skupin, s podatki o avtorju, naslovu, kraju in letnici nastanka ter izdajatelju.



Knjižnica je dostopna članom samostanske družine in po dogovoru tudi zainteresiranim strokovnjakom. Obiskovalci se morajo predhodno najaviti.



Viri:



PIVEC-STELE, Melita. Srednjeveške knjižnice v Sloveniji. V: Knjižnica 15(1971), št. 3/4, str. 87-97.

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa