Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto

Frančiškanski samostan Novo mesto

Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto

Ustanova: Frančiškanski samostan Novo mesto

Novomeška frančiškanska knjižnica sodi med bolj raziskane samostanske knjižnice, vendar pa urejanje gradiva in selitev v nove prostore še ni popolnoma zaključeno. O dragocenosti fonda pričajo nekatere na novo odkrite inkunabule; ohranjenih je tudi več katalogov, ki dokazujejo, da so se redovniki resno ukvarjali s knjižnico. Prvi znani knjižničar v novomeški frančiškanski knjižnici je bil v letih 1735 in 1736 Anton Kalan (Khallan). Sledila mu je vrsta zaslužnih varuhov spomina človeštva, kot so Hugolin Sattner (knjižničar v letih 1875–1878), Alfonz Furlan (1919–1924), Ciprijan Napast (1931–1942) in Tarzicij Toš (1942–1945). Od leta 1984 naprej knjižnico prizadevno vodi p. Felicijan Pevec.

Prvo delo v knjižnici je bil znameniti rokopisni gradual (knjiga koralnega petja za mašo) na pergamentu, ki so ga frančiškani prinesli s seboj. Nastal je leta 1418 nekje v Italiji in s svojimi prelepimi poznogotskimi iluminacijami ter z velikostjo in težo še danes zbuja občudovanje. Rokopis je res veličasten, saj meri kar 50,5 cm v višino in 35 cm v širino, obsega 142 sočasno paginiranih folijev, od katerih jih danes nekaj manjka, trije pa so bili dodani pozneje. Glavnini besedila je dala pečat roka enega prepisovalca. Renesančna vezava rokopisa v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem, dva kovinska sklepa in po pet kovinskih gumbov na vsaki strani knjige še povečujejo njegovo lepoto. Gradual krasijo zelo lepe inicialke, poslikane s prizori iz krščanske zgodovine v živih barvah.



Opis fonda

V knjižnici hranijo 39 inkunabul in precej kodeksov, dva iz 15. stoletja. Prvi je že omenjeni gradual, drugi pa je vsaj na pogled njegovo popolno nasprotje. Gre za latinski molitvenik patra Ciprijana Napasta. Molitvenik je nastal v belgijskem Liegu med letoma 1450 in 1460, visok je komaj 8 cm in širok 5,5 cm. Kljub skromnim meram nas preseneti s svojo lepoto. Sestavlja ga 254 pergamentnih listov v novejši usnjeni vezavi. Besedilo je zapisala ena roka, in sicer v italijanski knjižni minuskuli. Na prvih dvanajstih folijih je koledar s svetniki frančiškanskega reda, preostali del pa je horarij (knjiga ur − livre d´heures), poznosrednjeveška oblika molitvenika (brevirja) s koledarjem in zbranimi osebnimi molitvami za katoliške laike. Za preproste ljudi so bili horariji skromnejše izvedbe, za plemstvo pa so bili razkošno ilustrirani in vezani. Dnevi praznikov in posta so bili po navadi izpisani v rdeči barvi, kar se je ohranilo tudi v sedanjih koledarjih.Posebno lepoto mu dajejo prekrasne iluminacije in iniciale v živih rastlinskih barvah in pozlatah. Vsaka iluminacija pripoveduje svojo zgodbo, iniciale pa so okrašene z ornamenti v različnih barvah in s pozlatami.

Novomeški frančiškani hranijo tudi bogato ilustriran pergamentni kodeks, ki jo je v času, ko se je tiskarska umetnost že dodobra razširila po Evropi, okrog leta 1650, napisal menih v kartuziji Bistra ali pa jo je namenil za ta samostan. V tem brevirju z naslovom Liber orationum sive collectarum toto anno in ecclesia dici solutarum so zapisane latinske oracije molitvenega bogoslužja za vse leto. Po vzoru renesančnih vezav je kodeks vezan v lesene platnice, prevlečene s črnim usnjem. Nekoč je imel dva kovinska sklepa, ohranila sta se dva od osmih vogelnih kovinskih ščitnikov ter kovinski apliki na sprednji in zadnji platnici. Kodeks je visok 28 in širok 19 cm. Na 177 straneh besedila v skrbno izoblikovani humanistični minuskuli so na različnih mestih, tako na robovih kot tudi na sredini strani, posejane številne iluminacije različnih oblik in velikosti. Iniciale so prav tako bogato okrašene, najdemo pa tudi številne druge okraske. Za slikanje je iluminator uporabil tempero v zelo živih barvah. Upodobitve se nanašajo na cerkvene praznike in godove svetnikov ter večinoma prikazujejo posamezne osebe ali manjše skupine, na naslovnici je naslikan tudi grb kartuzijanskega samostana Bistra.

V najstarejši novomeški knjižnici hranijo tudi zelo bogato zbirko inkunabul. Med devetintridesetimi primerki so jih nekaj odkrili med novo postavitvijo knjižnice. Šest na novo odkritih novomeških inkunabul ni zajetih v Gspan-Badaličev popis inkunabul na Slovenskem.

Izredno lepe ročno kolorirane iniciale najdemo v inkunabuli iz leta 1488 (Johannes Gerson: Opera. P. I. – III.) V knjižnico so inkunabule v glavnem prišle šele precej časa po svojem nastanku, po vsebini pa so molitveniki, pridige, katekizmi, zakoni ter medicinski spisi. Med šestimi nazadnje odkritimi inkunabulami je najstarejša iz leta 1474 (Von den sieben Todsünden).

V času protestantizma so zbrali 222 knjig s področja teologije, pridigarskih priročnikov, medicine in prava. Protestantike v knjižnici ni, v katalogu iz začetka 18. stoletja je omenjena Biblia Jurija Dalmatina, vendar je v knjižnici ni več. Bogato je zastopan čas protireformacije in katoliške obnove v 17. stoletju. Največ je teoloških del, zastopana pa so tudi vsa druga področja človeškega uma te dobe z avtorji, kot so Ludvik Schönleben, Janez Krstnik od sv. Križa, tj. Janez Svetokriški, Janez Vajkard Valvasor in drugi.

V 18. stoletju je zaradi ustanovitve gimnazije knjižnica pridobila veliko gradiva, zlasti zgodovinskih učbenikov, slovnic, leksikonov, priročnikov v grškem in latinskem jeziku, prevodov klasičnih piscev v nemščino ter gradiva s področja zgodovine cerkve in splošne zgodovine. Področje medicine je bogato zastopano in obsega približno 150 knjig. Omenimo le nekatere: kirurški priročnik Joannisa Scultetia Armamentarium chirurgicum XLIII Tabulis Aeri (Ulm 1651) − to je knjiga o kirurški tehniki, obvezah in instrumentih z zelo nazornimi ilustracijami, nato zbirko opisov zdravilnih zelišč in njihove uporabe, New Kreuterbuch nemškega pridigarja in botanika Hieronymusa Bocka iz leta 1630, Matthiolijevo knjigo o zeliščih Senensis medici iz leta 1565, knjigo receptur Dispensatorium pharmaceuticum Austriaco-Vienennse iz leta 1747, Hipokratove razprave, dela ljubljanskega zdravnika Gerbeca (Marcus Gerbezius: Chronologia Mediopractica, Frankfurt 1713), ameriškega zdravnika Wilda in številne druge. Medicina je tako bogato zastopana predvsem zato, ker so v samostanu imeli kirurga in lekarnarja. Obsežno knjižno zapuščino pa je samostanu podaril tudi novomeški zdravnik Peter Nikolaj pl. Jurko.

Med zgodovinskimi knjigami omenimo delo Annales Ducatus Styriae, tiskano v Gradcu 1768, knjigo Historia de Leopoldo Cesare, tiskano na Dunaju 1674, s področja geografije pa delo Philipa Abelinuma Theatri Europaei iz leta 1646. Hranijo tudi obsežno zbirko različnih zemljepisnih kart, kot sta Ortelijeva karta Ilirije Illyricum iz leta 1572 in Ducatus Carniolae iz leta 1701, številne karte iz 17. in 18. stoletja ter Atlas Novus iz leta 1730, ki poleg koloriranih bakrorezov in zemljevidov evropskih kraljestev vsebuje tudi natančen seznam mest.

Med posebnostmi s področja arhitekture ne moremo mimo knjige znamenitega arhitekta ljubljanske stolnice Andrea Pozza Perspectivae pictorum atque architectorum iz leta 1708,saj vsebuje številne zelo lepe bakrorezne skice različnih arhitekturnih objektov. Knjiga z latinskim in nemškim naslovom ima dve posebnosti: na latinskem delu naslovnice ima napačno natisnjen avtorjev priimek, na hrbtni strani predzadnjega veznega lista pa je vpis, da je knjigo za novomeški samostan kupil p. Bernardin Gregorič, ki je tudi sicer za samostan nabavil precej knjig. Bil je zelo gospodaren redovnik, obnovitelj samostana, nekaj časa tudi novomeški gvardijan in provincial. Kot vizitator reda je knjige za samostan nabavljal po vsej Evropi. Zelo veliko skrb je namenjal samostanski lekarni, ki jo je tudi dal obnoviti.

Med zanimivimi knjigami so še znameniti Index librorum prohibitorum iz leta 1683, ki ima poleg rokopisnega ekslibrisa p. Bernardina, s katerim potrjuje, da je knjigo leta 1712 kupil za samostan, nalepljen tudi grafični ekslibris novomeškega samostana. Na strani 232 je med prepovedanimi avtorji naveden tudi Primus T[r]uberus Carniolanus z oznako »I. cl.«, kar pomeni najstrožjo prepoved. Jurij Dalmatin na ta seznam ni bil uvrščen. Enega izmed prvih takih seznamov je objavil papež Pavel IV. leta 1559 pod naslovom Index auctoreum et librorum prohibitorum, leta 1564 pa je izšla knjiga z naslovom Index librorum prohibitorum ali Seznam prepovedanih knjig, po tovrstnem seznamu iz časov tridentinskega koncila, ki jih je Katoliška cerkev s presledki izdajala vse do leta 1966, ko je Index librorum prohibitorum odpravila.

Vidno je, da so v samostanski knjižnici novomeških frančiškanov posebno skrb namenjali knjigam slovenskih avtorjev. Poleg že omenjenih Vodnikovih Pesmi za pokušino med slovenskimi avtorji še posebej omenimo dela Marka Pohlina, Jurija Japlja, Bratovske bukvice S. Roshenkranza Matije Kastelca iz leta 1682, pridigarski priročnik Frančiška Župančiča iz leta 1748, prvo izdajo Prešernovih Poezij ter dela Ciglerja, Barage in Slomška.

Knjižnica hrani kroniko samostana v petih knjigah, ki je bila pisana v 18. stoletju za preteklo obdobje. Kot zanimivost omenimo še papeževo bulo iz leta 1510 – razsodbo v sporu frančiškanov z novomeškim kapitljem. Staro notno gradivo v rokopisni in tiskani obliki hranijo v arhivskem delu knjižnice. Iz te zbirke omenimo posebnost, odkrito v zadnjem času: za utrditev hrbtov zbirke Missale Musicum iz leta 1756 so bili uporabljeni trakovi pergamentnih rokopisov, ki so po mnenju strokovnjakov stiški rokopisi iz 12. stoletja. Po neznani poti je med knjige zašla nemška biblija iz leta 1582, ki z ekslibrisom dokazuje, da je bila nekoč v stari stiški knjižnici.

Knjižnica preseneča tudi z drugimi posebnostmi, še posebej takimi, ki so povezane z njenim kulturnim poslanstvom v bližnji okolici. Res je sicer, da knjižnica nikoli ni bila namenjena predvsem javnosti, vendar je samostan v svojem okolju vedno imel pomembno vlogo, pa naj je šlo za lekarno, versko življenje, šolstvo ali kulturo. Samostansko šolo je obiskovalo veliko učencev; ti so pozneje postal pomembni ljudje na različnih področjih ustvarjanja.

O odnosu ljudi do knjižnice govorijo tudi zapuščine knjig, ki jih je prejela. O domoznanski vlogi knjižnice priča dvojezična knjiga (v latinskem in nemškem jeziku) zdravnika Antona Kastelica z naslovom Thermarum Toeplicensium in Inferniori Carniolia existentium examen et usus … iz leta 1777, v kateri opisuje zdravilne vplive toplih kopeli v Dolenjskih Toplicah.

Knjižnica je izredno bogata tudi z ekslibrisi; doslej so jih odkrili več kot 2.000. Med najstarejše sodi Valvasorjev originalni ekslibris, ekslibrisi družine Eberg, Gallenfells in gradu Hmeljnik, veliko je tudi ekslibrisov pomembnih nekdanjih in sedanjih rojakov.

Večina del je v latinskem in nemškem jeziku, preostala so v italijanskem, francoskem, angleškem in slovenskem jeziku.



Postavitev fonda

Gradivo v novem muzejskem delu knjižnice je trenutno postavljeno po formatih, ne glede na vsebino. Knjige so opremljene z oznako omare, police in z zaporedno številko knjige v polici.



Katalogi

Med katalogi je najstarejši rokopisni katalog v knjižni obliki z začetka 18. stoletja z naslovom Catalogus Librorum Bibliothecae conventus Rudolfswerthensis LL. Franciscanorum. V njem je gradivo razdeljeno na petnajst strokovnih skupin, z abecedno ureditvijo znotraj strok in signaturo; sledi še kronološki opis. Katalog zajema še začetek 18. stoletja in ga lahko uporabljamo kot stvarni katalog.

Ohranjen je tudi abecedni imenski katalog iz leta 1853 z naslovom Repertorium Librorum Prefectorum Bibliothecae P. P. Franciscanorum reform. Conventus Neostadiensis in Ordinem redactum Anno 1583. Vsebuje več podatkov o knjigah, kot so:

– num[erus] cursor,

– titulus operis abreviatus,

– fasciculi,

– volumina,

– signatura,

– adnotatio.

Katalog ni urejen po abecedi, letnice niso navedene, pri avtorjih je naveden priimek in začetnica imena, naslov je okrajšan, če je predolg. Rubrika fasciculi je prazna, signatura pa je pisana s svinčnikom, ponekod ni navedena. Rubrika adnotatio je prazna.

V letih od 1942 do 1944 je pater Tarzicij Toš oblikoval stvarni katalog v listkovni obliki, Razdeljen je na strokovne skupine z naslednjimi podatki: razred, signature, avtor, naslov, volumen, kraj, leto izdaje. Listki so shranjeni v predalih omare, povezani so v mape. Znotraj strokovnih skupin, ki jih imenuje razredi (class[is]), so listki urejeni po priimkih avtorjev oziroma naslovih pri anonimnih delih. Strokovnih skupin je dvanajst, še bolj podrobno pa se delijo na podskupine.

Class I. a) Scriptura Sacra Concordantiae;

b) Exegeses Introductiones. Hermeneutica. Archaeologia biblica;

Class II. a) Opera ss Patrum – Ecclesia Doctorum et Scriptorum;

b) Opera Sanctorum;

Class III. a) Theologia Dogmatica Apologetica. Ascetica. Mystica;

b) Theologia Moralis. Casus conscientiae. De indulgentiis;

c) Theologia Pastoralis. Medicina Pastoralis. De Actione Catholica;

Class IV. a) Conciones Homiliae Sermones Catecheses. Exempla. Postillae Encyclicae paparum et episcoporum;

b) Rhetorica Catechetica;

Class V. a) Lectiones spirituales;

b) Meditationes. Exercitia spiritualia. Libri precatorii;

c) De Religionibus. De vita religiosa. De O. F. M. De III. Ordine;

Class VI. a) Christologia – Vrtnice. Mariologia – Šmarnice. Božja pota. Congregationes Marianae;

b) Hagiographia;

c) Bibliographiae;

Class VII. a) Jus ecclesia. De celibatu. Concilia – Synodi – Curiae – Decreta Confraternitates. Indices librorum prohibitorum;

b) Liturgicae – Rubricae. De Jubilaeo. Antiphonaria – Breviaria – Ceremonalia Cantoralia – Directoria – Hymni – Martyrologia – Missalia – Ritualia. De vita Crucis;

c) Jus civile;

Class VIII. a) Historia Prophana – Eclesiastica, Parochiae – Seminarii – Congressus Missionologia;

b) Geographia. Topographia. Vodiči;

c) Archaeologia – Chronologia – Genealogia – Statistica Diplomatica – Heraldica – Numismatica – Sphragistica;

Class IX. a) Philosophia – Logica – Noetica – Metaphysica – Psychologia – Aestetica;

b) Paedagogia – Samovzgoja – Načela – Obleka – Poklici – Sociologia – Organizacija – Etika;

c) Mathematica – Physica – Mechanica – Chemia – Optica – Bothanica – Zoologia – Mineralogia – Agronomia – Astronomia – Geologia – Strategia;

Class X. a) Literatura belletristico – Poetica – Dramatica – Linguistica – Classici – Dictionaria – Gramaticae – Libri scholares;

b) Ars plastica – Architectorica – Pictoria – Calligraphica Musica;

Class XI. Medicina;

Class XII. a) Miscelanea. Politica – Inquisitio – Uniones. De spiritismo et similia. Lexica – Encyclopaediae – Bibliothecae – Archiva – Manuscripta;

b) Ephemendes. Calendaria. Schematismi. Izvestja.

Obstaja tudi t. i. Roblekov katalog, razdeljen na 14 strokovnih skupin, vendar je nekonsistenten in zato neuporaben.



P. Felicijan Pevec je po pregledu gradiva v knjižnici odkril tudi 20 del slovenskih avtorjev, ki so pisali v latinskem jeziku, in sestavil rokopisni popis njihovih knjig iz 16. in 17. stoletja, ki se nahajajo v knjižnici. Katalog je opremljen s kratkim opisom in signaturo. V popisu je nekaj knjig, ki jih ni v Simonitijevem popisu slovenskih avtorjev, ki so pisali latinsko (Sloveniae scriptores latini recentioris aetatis).



Možnosti uporabe: Muzejska knjižnica z možnostjo ogleda po dogovoru z upraviteljem. Po dogovoru je za znanstvene namene možno uporabljati gradivo v prostorih samostana.



Napotki za obiskovalce: Potrebna je predhodna najava.



Viri in prikazi o zgodovini knjižnice:



PEVEC, Felicijan:. Nova samostanska knjižnica pri frančiškanih v Novem mestu. V: Rast, 1991, št. 4, str. 406–408.

BAHOR, Stanislav. Novo mesto 1 : Frančiškanski samostan - Knjižnica = Rudolfswerth 1 : Bibliothek der Franziskanerklosters. V: Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa. Hildesheim ; Zürich ; New York : Olms-Weidmann, 1997-<2001>. Bd 9: Kroatien, Slowenien, Italien (2001), str. 226-228.

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa