Knjižnica Frančiškanskega samostana Koper

Frančiškanski samostan Koper

Knjižnica Frančiškanskega samostana Koper

Ustanova: Frančiškanski samostan Koper

Knjižnica je začela nastajati po dokončani gradnji samostana, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. V literature iz časa pred drugo svetovno vojno zasledimo le posamezne drobne omembe knjižnice, ki je bila zelo obsežna in je izposojala gradivo tudi zunanjim uporabnikom. Knjižnico je nekaj časa urejal p. Hijacint Repič (1863–1918), ki je uredil in dopolnil njen katalog. Knjižnica je v takrat imela okrog 12.000 zvezkov, hranila pa je tudi 59 inkunabul in 83 redkih, dragocenih knjig, katere so frančiškani beneške province po naročilu italijanskih oblasti skupaj s katalogom odnesli v Benetke med leti 1942 in 1944. Po vojni je bil samostan brez nadzora do leta 1947. V letu 1948 je bila frančiškanska knjižnica zaplenjena. Na razpolago imamo kopijo poročila komisije strokovnjakov Ministrstva za znanost in kulturo FNRJ za pregled zgodovinskih arhivov in bibliotek v coni Vojne uprave JA za STT. Komisija je dobila nalogo, da pregleda arhive jugoslovanske cone STT ter izvede ukrepe za njihovo zaščito. Svojo nalogo je razširila še na zgodovinsko in kulturno pomembne knjižnice na tem področju. To nalogo je opravila v času med 18. in 29. junijem 1949. Med drugimi je pregledala tudi knjižnico frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru. Samostan je bil takrat že zapuščen, knjižnica pa se je nahajala v prvotnem prostoru. Komisija je knjižnico pregledala in jo nato ponovno zapečatila. Po podatkih v publikaciji Annuario delle Bibliothece italiane 1933-34, ki je komisiji služila kot dokument o stanju knjižnice, naj bi knjižnica imela 8.000 zvezkov, 51 inkunabul in 16 rokopisov. Nameščena je bila v prostrani sobi nad vhodom v samostan, za to sobo se je nahajal še en manjši in ozek prostor, ki bil je prav tako namenjen za knjižnico. Knjige so bile postavljene na visokih lesenih omarah s policami. V besedilu poročila je poudarjeno, da se je v knjižnici po oceni na prvi pogled nahajalo več, morda celo zelo veliko več zvezkov kot je navedeno v Annuariju za leto 1933-34. Za pregled knjig je komisija uporabljala predvsem dva listkovna kataloga, ki sta verjetno nastala v zadnjih desetih letih. Eden od katalogov je bil stvarni katalog z zelo majhnim številom strokovnih skupin, drugi pa je bil abecedni, vendar je bil kombiniran tako, da ni vseboval samo naslovov knjig, ampak tudi po abecedi urejena gesla, ki so označevala vsebino dela, na primer pod Capodistria je vseboval knjige, pa tudi članke iz revij s tematiko o Kopru. Poleg teh dveh katalogov je komisija imela v rokah tudi vezan abecedno urejen Repertorium bibliothecae conventus s. Annae Iustinopolis 1886 s 1781 inventarnimi številkami.

Med pregledom je komisija ugotovila, da knjižnica nima samo knjig cerkvenega značaja, kot to navaja Annuario 1933-34, ampak da vsebuje tudi številna dela literarnega, zgodovinskega, geografskega in drugega značaja, še zlasti številna naj bi po katalogu bila dela o Istri in Trstu. Kar se tiče omenjenih 51 inkunabul poročilo pravi, da so v Annuariu 1933-34 uspeli najti samo 27 del iz 15. stoletja. Komisija v samostanu ni našla niti ene inkunabule (z izjemo Antifonarja iz leta 1500, ki je tam ostal verjetno zaradi njegovega formata), ampak samo zabeležko v kartoteki, da se inkunabule nahajajo v arhivu. A arhiva tako rekoč ni bilo.

Pač pa je komisija v knjižnici našla veliko publikacij iz 16. in kasnejših stoletij, vendar pa ne samo teoloških publikacij, ampak tudi na primer Ezopove Basni iz leta 1566, Ciceronovo De natura Deorum iz leta 1541 in Rhetoricarum iz leta 1551, Calepinov slovar iz leta 1555, pravne, matematične in astronomske knjige iz 16. stoletja, antifonarje in psalmarije, prav tako iz 16. stoletja.

Kar zadeva kasnejše publikacije je komisija ugotovila, da je v knjižnici zelo veliko del s področja zgodovine, geografije, beletristike, slovarjev, zabeleženo je tudi določeno število slovenskih in hrvaških knjig, posebej zanimivo pa je, da je v katalogu zabeleženih izredno veliko piscev iz Istre, Trsta, del o Istri, Trstu in Goriškem. Številne so izdaje iz Kopra. Med avtorji so zastopani F. Basilisco, G. Pesante, G. Pusterla, F. Babudri, F. Combi, G. Barzilai, G. Bernati, M. Fachinetti, G. Gravisi, B. Benussi, P. Stancovich, C. Apollonario, A. Amoroso, P. Deperia, P. Kandler, C De Franceschi, G. Caprin in drugi. Veliko je poročil raznih šol, almanahov, koledarjev, letopisov, šematizmov škofij in podobnega. Pod geslom «Capodistria» je v katalogu okrog 40 listkov s približno 100 naslovi (zajemajo tudi članke). Veliko je bilo časopisov o Julijski krajini in drugih, na primer Istria agricola (1909-1915), Pagine istriane (1903) in podobnih, Folium dioecesanum tržaške škofije in kasnejši Bolletino delle diecesi riunite Trieste e Capodistria do leta 1945, Archivium franciscanum historicum (1908-39), Forum Iulii iz Gorice (1910-11), Civilta Cattolica (1851-1944), Acta apostolicae sedis, Annali francescani, Acta ordinis fratrum minorum itd. Vendar pa so preverjanja na policah pokazala, da ravno publikacij o Julijski krajini ni na njihovem mestu na policah (z izjemo nekaterih publikacij, ki jih pomotoma v katalogu niso vnesli pod gesli Capodistria, Trieste in podobno), iz česar je razvidno, da so bile sistematsko odnešene, kot na primer tiste iz knjižnice v Puli.

Nedvomno bi bila knjižnica izredno dragocena, če ne bi odnesli inkunabul in «Istriaca», vendar pa je z ozirom na tisto, kar je ostalo, še vedno zelo dragocena. Glede na to, da so gradivo pobirali iz polic po katalogu obstaja možnost, da je domoznanskega gradiva ostalo več, kot je to mogoče ugotoviti na osnovi posamičnih preverjanj.

Arhiva samostana, ki je omenjen v literaturi in v kartoteki, komisija ni našla. Maloštevilnih rokopisov (dva rokopisa iz 17. stoletja, en rokopis (verjetno iz 18. stoletja) s statističnimi in drugimi podatki o benečanski Istri, rokopisi s pridigami, razna šolska skripta, predavanja, naloge od 18. stoletja dalje, celo del arhiva zapora v Kopru, ki je semkaj zašel na neznan način) verjetno ne moremo smatrati za arhiv. Po mnenju dr. Jura Jana, člana komisije, so v zadnjem času arhiv čuvali v zakristiji cerkve, s katero so v celoti razpolagali frančiškani in kjer so po izjavah prič bile stvari, ki jih danes ni več v samostanu ter da je bil odnešen pred nekaj meseci. Glede na to, da so iz knjižnice izginile določene knjige je zelo verjetno, da je bil odnešen tudi arhiv, vprašanje pa je, če se vse to ni zgodilo že v času vojne na enak način kot v primeru mestne knjižnice in arhiva v Kopru. S tem se poročilo komisije v tistem delu, ki se nanaša na knjižnico frančiškanskega samostana sv. Ana v Kopru, zaključi. Knjižnica je bila kasneje prenesena v Zbirni center knjižnic v Portorožu, po njegovi razpustitvi leta 1953 pa so jo leta 1954 prenesli v takratno Mestno knjižnico Koper skupaj z gradivom kapucinskega samostana sv. Marte. Leta 1977 so ob prenovi knjižnice del gradiva obeh samostanov vrnili prejšnjim lastnikom, pridržali so si le dragocenejše gradivo. Od knjižnice frančiškanskega samostana je tako ostalo v koprski knjižnici okrog 600 naslovov v 916 knjigah. O tem, kaj se je dogajalo z vrnjenim gradivom ni na razpolago verodostojnih podatkov. Ob našem prvim obisku leta 1996 je bilo knjižno gradivo frančiškanskega samostana sv. Ane v katastrofalnem stanju. V treh zasilnih prostorih so bile knjige nametane na kupe in naložene v improvizirane police. V povsem neustreznih klimatskih pogojih so bile izpostavljene vlagi, prahu in plesni ter škodljivcem vseh vrst. Natančnega števila knjig ni bilo mogoče ugotoviti, ker so bile dobesedno zmetane na kupe in pomešane z drugimi predmeti ter ostanki gradbenega materiala. Števila in sestave gradiva ni mogoče ugotoviti, saj ni na voljo nobenih evidenc. Le domnevamo lahko, da gre za vsaj 10.000 enot gradiva, od tega 5.000 enot starejšega gradiva. Šele v novejšem času se stanje izboljšuje, knjige so pospravljene v škatle, v suhem prostoru, pri obnovi samostana pa načrtujejo tudi prostor za knjižnico.



Literatura:

Izveštaj Komisije stručnjaka za nauku i kulturu FNRJ za pregled istorijskih arhiva i biblioteka u zoni Vojne uprave JA za STT. [tipkopis]. Ljubljana–Zagreb 10. jula 1949. [podpisani dr. Fran Zwitter, Matko Rojnič, Vasilij Melik in Miroslav Brant (fotokopija v osebnem arhivu avtorja).

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa