Knjižnica Frančiškanskega samostana Nazarje

Frančiškanski samostan Nazarje

Knjižnica Frančiškanskega samostana Nazarje

Ustanova: Frančiškanski samostan Nazarje

Večina gradiva v knjižnici frančiškanskega samostana Nazarje je s področja teologije, zastopani pa so tudi medicina, pravo, zgodovina, jezikoslovje, leksikoni in beletristika. Knjižnica hrani približno 5.000 enot gradiva z letnicami nastanka do 1830. Dragocenosti, med njimi pet inkunabul, so postavljene v zaščitenih vitrinah. Tri manjše inkunabule z versko vsebino – Resolutorium dubiorum (Coloniae, 1497), Manipulus curatorum (Coloniae 1489) in Dialogus inter rationem (Cracoviae 1489) – so vezane v enem zborniku skupaj z razpravami iz prvih let 16. stoletja. Iz te razprave je ilustracija, ki prikazuje šolo z učenci in učiteljem, ki drži v rokah šibo. Najpomembnejša inkunabula je delo nemško in latinsko pišočega humanističnega in satiričnega pesnika Sebastijana Branta Varia Sebastiani Brant Carmina (Razne pesmi Sebastiana Branta), ki je izšla v Baslu (Basileae) leta 1498 in v njej tudi pesnitev De corrupto ordine (Narobe svet). Zanimiva je juridična razprava o branju okrajšav Modus legendi abbrieviaturas (Argentinae = Strasburg 1499). Od znamenitih tiskov omenimo najprej Lutrovo Biblijo (Augsburg 1535), za Slovence pa je pomemben Trubarjev prevod evangelijev (Ta celi Novi Testament našiga Gospudi inu Izveličarja Iesusa Christusa, na dva majhina dejla razdilen … (V Tibingi, 1557), z dolgim predgovorom (Ta pervi deil te slovenske Dolge predguvori …), katere začetek manjka. Zelo lepo je ohranjena Dalmatinova Biblija (Wittemberg 1584); imajo še en izvod, žal je v slabem stanju.

Tudi sicer zavzema najpomembnejše mesto v knjižnice verska literatura. Poleg starejših in mlajših izdaj biblij v latinskem in nemškem jeziku hranijo obsežen korpus knjig iz 16. stoletja. Med njimi je tudi veličasten kodeks komentarjev k Svetemu pismu, Sexta pars Bibliaecum glossa ordinariaet expositione lire (Engadi 1508); napisal jih je znani komentator Nikolaj de Lyra. Značilno za takratni čas je bilo, da je del glavnega besedila na sredini strani in ločen od komentarja, ki ga obkroža. Nekaj mlajši je latinski prevod Evangelijev Erazma Rotterdamskega, kjer je besedilo natisnjeno v treh kolonah: ob grškem izvirniku je Erazmov prevod, nato pa še različica v vulgati.

Od drugih del omenimo še zbrana dela Bacona Verulamskega iz leta 1694. Hranijo nekaj spisov sv. Avguština iz 16. stoletja in izdajo njegovih spisov v osemnajstih knjigah, od katerih štirinajsta knjiga manjka. Ohranjena je tudi latinska cerkvena zgodovina Calaudija Fleryja z naslovm Historia ecclesiastica v kar štiriinpetdesetih knjigah. Posebnost so popolne izdaje medicinskih in historičnih del in trojezični pojmovni slovar Nikodema Frischlina Nomenclator latine germanice graece iz leta 1614 – uporabljali so ga učenci latinskih šol. Frischlin je bil pomemben nemški humanist, nekaj let celo rektor ljubljanske stanovske šole. Knjigo so uporabljali pri pouku latinščine, grščine in nemščine. Med jezikoslovnimi deli posebej omenimo Calepinov šestjezični latinsko-grško-italijansko-francosko-špansko-nemški slovar iz leta 1567 (Calepinus Ambrosius: Dictionarium Hexaglottum). Za Slovence je zelo zanimiva knjiga Brumna družba, izšla v Vidmu leta 1847. V pariški izdaji latinske Nove zaveze iz leta 1578 je zapisana slovenska molitev, ki je verjetno prvo natisnjeno daljše slovensko katoliško besedilo. Redkost je tudi Jambrežičev ilirsko-nemško-madžarski leksikon iz leta 1792. Od zanimivosti omenimo še, da se je na pergamentnih listih, porabljenih za vezavo knjig, ohranilo nekaj besedil z nevmami – staro obliko zapisovanja not, ki je bila v rabi do 13. stoletja. Večina gradiva je v latinščini in nemščini, manj v drugih jezikih.

Knjižnica je urejena po vzoru starih samostanskih knjižnic, v novi postavitvi iz leta 1996, pri kateri je sodeloval Jaro Dolar. Knjige so razvrščene po posameznih strokovnih skupinah, označenih z rimsko številko, in po formatih znotraj strokovnih skupin.

Najstarejši katalog knjižnice ni ohranjen. Edini katalog, ki se je le delno ohranil, je vključen v knjižico, v katero so zapisovali dohodke samostana. Sledi zadnjemu vpisu dohodkov iz novembra 1844 in se začenja z napisom I. Bibliotheca Conventus Nazarethani Classis. Sledijo naslednje strokovne skupine:

I – Sacra Scriptura in Folio.

II – Expositores Sanctae Scripturae;

III – Sancti Patres, Scriptores sacri et cattechistae;

IV – Theologi morales;

V – Theologi speculativi, mystici et dogmatici;

VI – Ascetae;

VII – Sacri historici;

VIII – Canonistae et Juristae;

IX – Contraversistae;

X – Conscionatores.

Seznami knjig strokovnih skupin XI do XVII manjkajo. Na večini knjig so se ohranile oznake skupin (rimska številka). Pri vpisu knjig v katalogu so tudi oznake za velikost (Fo, 4, 8, 12, itn.).

Listkovni abecedni imenski katalog postavljenega gradiva s signaturami je bil pripravljen ob novi postavitvi gradiva.

Po dogovoru je možno uporabljati gradivo knjižnice za študijske namene. Po predhodni najavi je možen tudi ogled knjižnice.



Viri:

DOLAR, Jaro. Frančiškanska knjižnica v Nazarjah. V: Grad Vrbovec, Nazarje: 1248-1998. Nazarje : Občina, 1998, str. 45–48.

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa