Periodika v nemškem jeziku, ki je izhajala na slovenskem etničnem ozemlju od 1707 do 1945

Narodna in univerzitetna knjižnica
Zbiratelj:
Licejska knjižnica in njene naslednice
Čas nastanka:
1774
Število enot:
skoraj 200 naslovov, okoli 1000 vezanih letnikov
Vrsta gradiva:
tiskano gradivo
tiski, starejši od 50 let
Lokacija:
Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška 1
1000 Ljubljana

Slika

Avtor

Naslov

Egerische, Kleinmayerische, Degotardische in Merkische ter Vereinigte Laibacher Zeitung

Kraj nastanka

Ljubljana

Založnik

tiskarji Kleinmayer, Merk, Degotardi, Eger

Leto nastanka

1786-1810

Število strani

Format

kvart

Znanstveno področje

3 DRUŽBENE VEDE

Pisna podlaga

slabo ohranjen papir

Opis

Konec osemdesetih let 18. stoletja so v Ljubljani delovale tri tiskarne: Egrova, Kleinmayerjeva in Merkova in prav vsak izmed tiskarjev je konec 18. stoletja tiskal svoj Laibacher Zeitung, kar je za Ljubljano izjemno zanimivo.

Kleinmayerjev Laibacher Zeitung: Leta 1770 je začel Ignac Alojz Kleinmayer (tudi Kleinmayr) v Celovcu izdajati Wöchentliches Intelligenzblatt s prilogo Wöchentlicher Auszug von Zeitungen, vsaj od leta 1788 dalje imenovan Klagenfurter Zeitung. Dne 20. 12. 1782 je dobil tudi v Ljubljani pravico za izdajanje časnika. Tako kot njegov celovški predhodnik je tudi ljubljanski časopis nosil naslov Wöchentlicher Auszug von Zeitungen. S prvim januarjem 1784 je časnik dobil novo ime, preimenoval se je v Laibacher Zeitung. Na čelu skoraj vseh številk je uvodna misel, vsebinska zasnova časnika pa ista kot pri Wochentlicher Auszug von Zeitungen. Od leta 1789 dalje se časnik deli na dva dela: prvi prinaša domače (inländische), drugi pa tuje (ausländische) novice. Da je bil Laibacher Zeitung ljudem blizu in jim je znal postreči z želenimi informacijami, priča številki 26 (29. 6. 1790) priloženi list z obvestilom Ignaza Aloisa pl. Kleinmayerja, kjer pravi, da bo njegov list odslej izhajal dvakrat tedensko, ob petkih in ob torkih.

Merkische Laibacher Zeitung: Ignac Merk (ok. 1750–1797) je bil sprva vodja tiskarne pri Ignacu Alojzu Kleinmayerju, leta 1786 pa mu je bilo dovoljeno v Ljubljani odpreti lastno tiskarno. Tudi pri Merku naletimo na različne podatke o prvem letu izhajanja, vendar lahko ugotovimo, da je prva številka Kleinmayerju konkurenčnega časopisa Merkische Laibacher Zeitung verjetno izšla leta 1788, čeprav številke iz tega leta v Ljubljani niso ohranjene. Merk je Kleinmayerjevo Laibacher Zeitung posnemal celo pri zunanji podobi časopisa. Tudi Merkische Laibacher Zeitung ima namreč verze na čelu lista, vsebina in zasnova časnika pa sta na las podobni Kleinmayerjevemu listu. Merkische Laibacher Zeitung je izhajal dvakrat na teden, ob sredah in sobotah. V Ljubljani so ohranjene le številke iz prvih let, od 1789 do 1791, a najverjetneje je časopis izhajal do Merkove smrti leta 1797. Merk razen mladoletne hčerke ni imel potomcev, zato je tiskarna kmalu prešla v druge roke. Kupil jo je znanec Merkove družine (poročen je bil s služkinjo pri Merku, Regino Cirkovo) Anton Degotardi, ki Merkove tradicije izdajanja časnika ni pokopal, temveč jo je nadaljeval.

Degotardische Laibacher Zeitung: A. Degotardi (1773–1800) je bil izredno uspešen in podjeten ljubljanski knjigotržec. O njegovem življenju vemo zelo malo, posebno pomanjkljivi so vsi podatki, povezani z njegovo tiskarsko kariero. Z gotovostjo lahko trdimo samo, da je najkasneje leta 1799 začel tiskati nov, Kleinmayerju konkurenčni list Degotardische Laibacher Zeitung. Verjetno je z izdajanjem začel takoj po odkupu Merkove tiskarne, vendar ni ohranjenih številk.

Prva ohranjena številka Degotardische Laibacher Zeitung nosi datum 2. januar 1799. V njej najdemo novice od vsepovsod (Dunaj, Köln, Milano, Bruselj itd.), vendar so nekatere od njih tako zastarele, da poročajo o dogodkih, ki so se zgodili že konec novembra leta 1798. Zadnja, 63. številka Degotardijevega časnika pride na dan 6. avgusta 1800, Degotardijeva smrt pri komaj 27 letih pa pokoplje tudi njegovo Laibacher Zeitung. Mlada vdova, ki ji je pripadlo imetje, se je kmalu zatem vnovič poročila in v zakon Janezu Leopoldu Egru prinesla Degotardijevo tiskarno. Kljub pričakovanjem tudi Eger ni opustil izdajanja konkurenčne Laibacher Zeitung, ki je dobila novo ime: Leopold Egerische Laibacher Zeitung.

Leopold Egerische Laibacher Zeitung: Egerjeva tiskarna v Ljubljani je pravzaprav še najbolje kljubovala nastalim razmeram (politični pretresi zaradi napoleonskih vojn, ekonomske težave, boj s konkurenco). Mladi Janez Leopold Eger, ki niti po očetovi niti po materini strani ni dedoval stare Egrove tiskarne, se je svojega poklica izučil pri drugih ljubljanskih tiskarjih. Samo usoda je hotela, da je zavrženi sin postal lastnik Degotardijeve tiskarne ravno v času, ko je njegova mati družinsko tiskarno prodala Andreju Gasslerju. Gassler, sprva hišni posestnik in knjigarnar v Ljubljani, je imel od leta 1795 v najemu tudi Kleinmayerjevo tiskarno, vendar je pod dotedanjim tiskarjevim imenom tiskal Laibacher Zeitung.

Brez posebnega obvestila oziroma sporočila bralcem v Degotardijevi Laibacher Zeitung že 9. avgusta 1800 izide Leopold Egerische Laibacher Zeitung. Obsega osem tiskanih strani in prilogo, ki jo imajo tako rekoč vse v mestu izhajajoče Laibacherice. Poleg tega je imel Eger v okviru svojega nemškega časnika še literarno prilogo Anhang der Laibacher Zeitung. Priloga kaže na podobnost z Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, ki je od leta 1804 izhajal kot priloga Kleinmayerjevega časnika Laibacher Zeitung.

Vereinigte Edel von Kleinmayer'sche und Leopold Eger'sche Laibacher Zeitung: Po prenehanju izhajanja Egerjevega časnika se konča obdobje konkurenčnih listov. Odslej Eger in Kleinmayer sodelujeta in začneta izdajati Vereinigte Edel von Kleinmayer'sche und Leopold Eger'sche Laibacher Zeitung. Že leta 1809 časnik dobi tudi prilogo Inteligenzblatt z obvestili o umrlih, oglasi, ostalimi obvestili, uradnimi objavami itn. Naslednje leto se spremembe zaradi Napoleonovih Ilirskih provinc pokažejo tudi na področju časnikarstva. Najprej se Egrov in Kleinmayerjev list še enkrat preimenuje, tokrat v Vereinigte Laibacher Zeitung, ki ga tiska Kleinmayer. Nad tem glavnim naslovom pa se bohoti napis Illyrische Provinz. Toda kaj kmalu so dnevi Laibacher Zeitung šteti; z novim letom 1811 preneha izhajati, saj ima nova oblast v Ilirskih provincah drugačne načrte – izdaja svoj lasten list v več jezikih (Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes).

Vereinigte Laibacher Zeitung postane Laibacher Zeitung: Konec Ilirskih provinc je obenem tudi zaton Telegrapha. Med bralce pride Vereinigte Laibacher Zeitung, ki izhaja do konca leta 1820, ko se dokončno preimenuje v Laibacher Zeitung in je edini tovrstni časnik v Ljubljani. Prva številka izide 2. januarja 1821; še vedno prinaša novice iz domačih krajev in iz tujine ter ima priložen Inteligenzblatt. Tiska ga Ignaz Alfonz Edl. v. Kleinmayer, ki je obenem tudi založnik in urednik. Vse do leta 1918 ostane Laibacher Zeitung uradni list, ki mu konkurenco v letih od 1850 do 1852 dela en sam podoben list, pisan v slovenščini, Ljubljanski časnik, izhajajoč dvakrat tedensko.

Ohranjene številke Laibacherice iz 18. stoletja so rariteta, ki jo je potrebno varovati in ohraniti naslednjim raziskovalcem zgodovine, kulturne zgodovine, pa tudi jezikoslovcem in literarnim zgodovinarjem (od 1804 ima Kleinmayerjev časnik namreč tudi literarno prilogo Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen). Če bi se letnike nekoč po spletu naključij, z nakupom ali zamenjavo lahko dopolnilo z manjkajočimi številkami, bi bilo to za bodoče raziskave izrednega pomena.



Literatura:

ŽIGON, Tanja: Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707–1945), 1. del. Berichte und Forschungen. Jahrbuch des Bundesinstituts für Kultur und Geschichte der Deutschen im östlichen Europa, let. 12 (2004), str. 199–241.



Jeziki

nemški

Pisave in črkopisi

gotica

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa