Kopitarjeva 'bibliothecula'

Narodna in univerzitetna knjižnica
Zbiratelj:
Jernej Kopitar
Čas nastanka:
l. 1808
Število enot:
2066
Vrsta gradiva:
rokopisi
tiskano gradivo
tiski, starejši od 50 let
inkunabule
rokopisi, starejši od 50 let
knjige, starejše od 50 let
Lokacija:
Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška 1
1000 Ljubljana

Slika zbiratelja

Predstavitev zbiratelja

Kopitar, Jernej (Repnje, 21. 8. 1780 - Dunaj, 11. 8. 1844), slavist (eden od utemeljiteljev znanstvene slavistike), filolog, knjižničar, zgodovinar in publicist. Gimnazijo in dveletni študij filozofije na liceju je končal leta 1800 v Ljubljani, bil domači učitelj in od leta 1803 tajnik, knjižničar in varuh mineraloške zbirke Žige Zoisa. V letih 1808 do 1810 je na Dunaju študiral pravo in naravoslovje. Leta 1810 je postal cenzor za slovanske jezike in novogrščino, kasneje tudi za romunščino. V istem letu je bil imenovan za 4. skriptorja v Dvorni knjižnici na Dunaju. Zanjo je mdr. leta 1814 izposloval vrnitev od Napoleona v Pariz odtujenih rokopisov in knjig ter bil še na službeno-študijskih potovanjih v Nemčiji (1811) in dvakrat v Rimu (1837, 1842-43). Leta 1827 je za Metternicha izdelal predlog za pridobitev slovanskih rokopisov z gore Athos za Dvorno knjižnico, kipa se ni uresničil. Poklicno je napredoval v tej osrednji dunajski knjižnici do prvega kustosa ter dvornega svetnika. Leta 1813 je postal mentor slavnega srbskega jezikoslovca Vuka Stefanovića Karadžića in bil je v plodnem - tudi za zasebno knjižnico- znanstvenem stiku z vsemi pomembnimi jezikoslovci in drugimi znanstveniki in literati takratnega časa (npr. z J. Grimmom, W. von Humboldtom, F. Thierschem, F. Boppom, F. A. Pottom, J. Dobrovskim, V. Hankom, P. J. Šafárikom, J. Kollárjem, J. S. Bandkiem, S. B. Lindejem, A. Vostokovem, A. Koraisem, K. Koumasom, C. O. Castiglionijem, A. Maijem, K. B. Hasejem, J. B. Silvestrem, C. Ch. Rafnom, J. von Hammer-Purgstallom). Za leto dni je leta 1829 prevzel uredništvo znane dunajske revije Jahrbücher der Literatur, pri kateri je že prej dolga leta sodeloval. Leta 1833 je posegel tudi v ljubljansko črkarsko pravdo. V zadnjih letih svojega življenja je postal član domala vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij.

Kopitar je objavil v knjižni obliki sicer samo štiri publikacije: obe glavni deli, Slovenska slovnica (1808/09) in Glagolita Clozianus (1936), ter polemična spisa Anti-Tartar (1839) in Hesychii glossographi disciplinus (1840), vendar je treba temu dodati številne strokovne prispevke v dunajskih časopisih (Annalen der Literatur und Kunst, Vaterändische lätter, Wiener allgemeine Literaturzeitung in že omenjene Jahrbücher, (glej vire: Kopitar, 1857 in Nahtigal, 1944, 1945)) in v celotnem opusu nikakor ne smemo pozabiti njegovega obsežnega znanstvenega dopisovanja (glej vire: Istočniki dlja istorii…, 1885, 1897; KOPITAR in GRIMM, 1938; BONAZZA, 1980 ). Kopitarjev prvenec Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, prva znanstvena slovnica slovenskega jezika, je bila njegova vstopnica v znanstveni svet in je tedaj sodila med najbolj vplivna slovanska filološka dela. Cločev glagolit (Glagolita Clozianus), ki ga je Kopitar izdal na lastne stroške, in ki je prva kritična izdaja nekega starocerkvenoslovanskega jezikovnega spomenika, mu je prinesel veliko znanstveno slavo. V tej knjigi je objavil tudi Brižinske spomenike in predstavil v zgodovinsko-filološkem uvodu tudi svojo panonsko-karantansko teorijo o izvoru starocerkvenoslovanščine: idejni temelj svoje zamisli o ureditvi slovanskega vprašanja v okviru habsburškega cesarstva ("avstroslavizem").



Viri:

KOPITAR, Jernej. Barth. Kopitars kleinere Schriften sprachwissenschaftlichen, geschichtlichen, ethnographischen und rechtshistorischen Inhalts. Wien : F. Beck, 1857.

Kopitarjeva spomenica. V Ljubljani : Matica slovenska, 1880.

Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologiji I: Pis'ma Dobrovskago i Kopitara v sovremenom porjadke, II: Novyja pis'ma Dobrovskago, Kopitara i drugich jugozapadnych Slavjan/ Vatroslav Jagič (izd.).Sanktpeterburg: [s.l.], 1885, 1897.

KOPITAR, Jernej in GRIMM, Jakob.Kopitars Briefwechsel mit Jakob Grimm. Berlin : Akademie der Wissenschaften, 1938.

NAHTIGAL, Rajko. Jerneja Kopitarja spisov II. del: doba sodelovanja v "Jahrbücher der Literatur" : 1818-1834. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1944- 1945.

KOPITAR, Jernej in Čop, Matija. Izbrano delo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1973.

POGAČNIK, Jože .Jernej Kopitar. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977).

POGAČNIK, Jože. Bartholomäus Kopitar: Leben und Werk. München : Rudolf Trofenik, 1978.

BONAZZA, Sergio. Bartholomäus Kopitar, Italien und der Vatikan. München : Rudolf Trofenik, 1980.

Papers in Slavic Philology 2, To Honor Jernej Kopitar : 1780-1844. Ann Abor : University of Michigan, Department of Slavic Languages and Literatures, 1982.

BERNARD, Antonia. Jernej Kopitar et les débuts de la slavistique européene : (doktorska disertacija). Paris: [Antonia Bernard], 1992.

Bartholomäus (Jernej) Kopitar : Neue Studien und Materialien anläßlich seines 150. Todestages/ herausgegeben von Walter Lukan. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 1995.

Kopitarjev zbornik : mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994 : simpozij ob stopedesetletnici njegove smrti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa