Slika zbiratelja

p. Žiga Škerpin

Predstavitev zbiratelja

Škerpin (Škrpin, Skerpin) Žiga, (1689-1755)





P. Žiga Škerpin je bil frančiškanski teolog in pisatelj. Rojen je bil leta 1689 v Kamniku. Leta 1703 je vstopil v frančiškanski red v Nazarjah ter z izvrstnim uspehom nadaljeval študij na različnih fančiškanskih šolah. Leta 1712 je pridobil naziv lektorja za filozofijo in telogijo, od leta 1730 dalje pa je bil tudi cesarski tajniški svetnik.



V dvajsetih letih 18. stoletja je bil anonimno predlagan za cesarskega teologa in redaktorja II. Dela Schoenlebnovega dela Carniolia Antiqua et Nova, do česar pa na koncu ni prišlo zaradi nenaklonjenosti vicedoma, grofa Thurn-Valassina.



V letih 1732-1735 in 1745–1748 je bil Škerpin provincial, vmes in pozneje pa redovni vizitator za Ogrsko, Bavarsko, Avstrijo, Benečijo in Rim ter tri leta tudi generalni definitor in prokurator reda.



Čeprav je knjižnica v samostanu obstajala že od naselitve frančiškanov v Ljubljani, štejemo Škerpina za njenega formalnega ustanovitelja. Ob prezidavi samostana (1734-1735) na Vodnikovem trgu je namreč dal urediti nov prostor za knjižnico ter priskrbel tudi večino starejšega gradiva. Ustrezna opremljenost samostana z znanstveno literaturo je bila še kako pomembna tudi zaradi dejstva, da je tam od leta 1658 potekal študij teologije in da je bil velik del starejšega fonda izgubljen ali uničen v času reformacije in zgodnje protireformacije. K projektu izgradnje knjižnice in nakupa knjig je pritegnil številne ugledne ljubljanske meščane in plemiče. Med njimi velja posebej izpostaviti Auersperge.



Največ knjig naj bi Škerpin prinesel s svojih številnih vizitacij in potovanj, precej pa jih je verjetno kupil tudi pri tedanjih ljubljanskih tiskarjih Mayru in Reichardu.



Škerpin je bil tudi sam avtor štirih del (v rokopisu): Commentaria in Aristotelis Stagyritae octo libros Physicorum (2 knjigi: 1714 in 1718), Tractatus in 4 libros Sententiarum (Petri Lombardi) (1718?), Tractatus de Anima ter Itinerarum Hispanicum (1740).





Viri in literatura:



Faidiga, M. Bosnia Seraphica,(kronika – rokopisno arhivsko gradivo FSLJ), 1777.

Miklavčič, M. Skerpin Ziga. V: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: SAZU, 1967, str. 329.