Knjižnica Frančiškanskega samostana v Ljubljani

Frančiškanski samostan Ljubljana
Zbiratelj:
Frančiškanski samostan Ljubljana
Čas nastanka:
1689
Število enot:
70.000
Vrsta gradiva:
rokopisi
tiskano gradivo
slikovno gradivo
tiski, starejši od 50 let
fotografije, starejše od 50 let
inkunabule
rokopisi, starejši od 50 let
kartografsko gradivo, starejše od 50 let
rokopisne partiture, starejše od 50 let
knjige, starejše od 50 let
tiskano notno gradivo, starejše od 50 let
Lokacija:
Frančiškanski samostan Ljubljana
Prešernov trg 4
1000 Ljubljana

Slika zbiratelja


Frančiškanski samostan v Ljubljani

Predstavitev zbiratelja

Manjši bratje so se naselili v Ljubljani okrog leta 1240, po eni varianti naj bi jih leta 1233 povabil oglejski patriarh

Bertold V. O tem priča listina iz leta 1242. V istem času je bil ustanovljen tudi samostan in je drugi najstarejši frančiškanski samostan v Sloveniji. Prvotni samostan je stal na današnjem Vodnikovem trgu. Redovniki, ki so prebivali v samostanu so bili konventualci. V času protestantizma so zaradi izgube denarne podpore in dohodkov iz samostanskih posesti leta 1596 zapustili samostan. Njihovo posest so namreč upravljali grofje Auerspergi, ki so prestopili k protestantom. Ko so jih poklicali nazaj so si samostan delili z oskrbovanci špitala, ki so ga med njihovo odsotnostjo preselili v samostan. Leta 1612 je samostan znova v celoti pripadal frančiškanom. Leta 1735 so pod vodstvom p. Sigismunda Škerpina, takratnega provinciala, samostan obnovili in povečali, v njem je bil urejen tudi prostor za knjižnico. Zanjo je p. Škerpin načrtno in sistematično nabavljal knjige, v ta namen je ustanovil celo poseben sklad za nabavo knjig. V številnih inkunabulah in kasnejših knjigah je vlepljen njegov exlibris. Leta 1784 je cesar Jožef II. ukinil samostan avguštincev-eremitov na današnjem Prešernovem trgu, odtlej je ta samostan pripadal frančiškanom. V prejšnji samostan na Vodnikovem trgu so še sto let uporabljali za šolo in licej, v njem je bila nameščena tudi licejska knjižnica, leta 1903 so ga podrli, ker je bil močno prizadet v potresu leta 1895. Frančiškani so prevzeli upravljanje novoustanovljene župnije Marijinega oznanjenja, ki so jo avguštinci zavrnili in s tem povzročili ukinitev njihovega samostana. Ob selitvi na novo lokacijo so frančiškani poleg drugih premičnin s seboj vzeli tudi knjige in listine.

Knjižnica je dobila nove prostore leta 1896, leto po potresu v Ljubljani, ko so zaradi razpok morali podreti tretjino samostana in mu prizidati novo poslopje. V tem delu samostana je na pobudo p. Hugolina Sattnerja in po zamisli arhitekta Jeblingerja iz Linza nastala veličastna knjižnica. Njen prostor ima idealno obliko kvadrata in je zavarovan pred požarom s sistemom za gašenje – z drobnim peskom v dvojnem stropu. Knjižnica ima poleg pritličnega dela še dve galeriji z 42 omarami – stolpi s policami za različne formate. V prvih dveh nivojih se nahaja predvsem starejše gradivo, v zgornjem delu pa novejši fond. Knjižnica je skupaj s pohištvom zavarovana kot kulturni spomenik.

Večji del starejšega gradiva je pridobil oz. nakupil p. Žiga Škerpin (1689– 1755). Kot generalni definitor je mnogo potoval in je imel pregled nad razpoložljivimi knjigami. Zato ga lahko štejemo za ustanovitelja ljubljanske frančiškanske knjižnice.



Viri:

BAHOR, Stanislav. Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009.

MLINARIČ, Jože. Frančiškanski samostan od ustanovitve okoli leta 1240 do preselitve leta 1784. V: Frančiškani v Ljubljani. Ljubljana : Samostan in župnija Marijinega oznanjenja, 2000, str. 81-148.

OŽINGER, Anton. Frančiškanski samostan v Ljubljani od preselitve do leta 1903.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa