Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto

Frančiškanski samostan Novo mesto
Zbiratelj:
Frančiškanski samostan Novo mesto
Čas nastanka:
po letu 1469
Število enot:
Približno 20.000 enot.
Vrsta gradiva:
rokopisi
tiskano gradivo
tiski, starejši od 50 let
inkunabule
rokopisi, starejši od 50 let
kartografsko gradivo, starejše od 50 let
rokopisne partiture, starejše od 50 let
knjige, starejše od 50 let
tiskano notno gradivo, starejše od 50 let
Lokacija:
Frančiškanski samostan Novo mesto
Frančiškanski trg 1
8000 Novo mesto

Slika zbiratelja


Frančiškanski samostan Novo mesto

Predstavitev zbiratelja

Po letu 1463, ko so Turki osvojili Bosno, so se frančiškani iz Bosne, ki so pripadali manjšim bratom observantom, zatekli tudi v Slovenijo. Najprej so se naselili v izpraznjeni postojanki nemškega viteškega reda v Rosalnicah pri Metliki, verjetno leta 1466. Kmalu je postala postojanka premajhna, zato so že leta 1467 brata Jurij in Gašper Črnomaljski ter glavar metliške marke Andrej Hohenwart z dovoljenjem papeža Pavla II. začeli graditi nov samostan Device Marije na otočku reke Lahinje blizu gradu Gradac. Turki so samostan leta 1469 porušili in opustošili tudi cerkveno ozemlje v Rosalnicah. Bratje iz obeh samostanov so se najprej zatekli v utrjeno Metliko, nato pa so odšli v Novo mesto. Njihov prihod v Novo mesto je poleg turške nevarnosti spodbudilo tudi dejstvo, da je bilo župnijsko središče takrat zunaj mesta. Najprej so prebivali v zasebnih hišah, še istega leta pa so prosili cesarja Friderika III. za dovoljenje, da si poleg cerkvice sv. Lenarta postavijo samostan. Dovoljenje so dobili in 31. oktobra leta 1469 je feretinski škof in namestnik oglejskega patriarha pooblastil kostanjeviškega cistercijanskega opata p. Egidija, da jim slovesno izroči v upravljanje cerkev sv. Lenarta in jim pomaga pri zidavi samostana. Takoj so se lotili dela in se čez dve leti že vselili v novo poslopje. Leta 1472 je Elizabeta Črnomaljska za brate odkupila osem hiš in tri vrtove v soseščini cerkve in omogočila širitev cerkve in samostana.

Ker so se s kapiteljsko duhovščino večkrat zapletli v spore, ki so se nanašali na župnijske pravice in s tem povezane dohodke, so jim oglejski patriarhi in njihovi generalni vikarji ter celo papež Leon X. potrjevali privilegije, ki so jim omogočali svobodno pridiganje, spovedovanje in pobiranje miloščine. Novomeškim frančiškanom je leta 1473 pravice iz ustanovne listine znova potrdil oglejski patriarh Marij, leta 1500 namestnik oglejskega patriarha Molani, leta 1514 pa papež Leon X. Že med zidavo samostana, ki se je končala leta 1472, je bila postavljena posebna »kamra« za spise, kar je bilo v skladu s poslanstvom redovnikov frančiškanskega reda.

Posebno spodbudo za razvoj je knjižnici dala ustanovitev novomeške gimnazije leta 1746. Priprave na ta dogodek so segle že v leto 1689, ko je bil samostan povečan prav z namenom, da bi lahko služil gimnaziji in profesorjem. Frančiškani so gimnazijo vodili in bili njeni profesorji do leta 1870. Poleg tega so od leta 1778 dalje vodili tudi ljudsko šolo, med letoma 1723 in 1783, ko je ta bila z dvornim dekretom ukinjena, je bila v samostanu tudi modroslovna šola, se pravi pouk filozofije za frančiškanske redovnike. To šolo je obiskoval tudi Valentin Vodnik. V takratnem brežiškem frančiškanskem samostanu je obiskoval šolo moralne teologije. Novomeški frančiškani hranijo prvo izdajo njegovih Pesmi za pokušino iz leta 1806.

V tem času se je knjižnica zelo obogatila z gradivom, ki so ga uporabljali profesorji in dijaki. Zato je v njej toliko knjig s področja zgodovine, zemljepisa, matematike, fizike, filozofije in klasične literature grških in rimskih avtorjev. Hranijo tudi bogat arhiv iz časov gimnazije (maturitetne naloge, spričevala, kartografsko gradivo, staro notno gradivo, bogato domoznansko zbirko, stare listine o gradovih, podobice, papeževo bulo iz leta 1510).

Knjižnica je v samostanu že ves čas od ustanovitve, nikoli ni bila izropana in se je ohranila v celoti. Zdaj si obiskovalci lahko ogledajo obnovljen prostor knjižnice; knjižnico so slovesno odprli za obiskovalce 17. maja 1991 ob praznovanju 245-letnice novomeške gimnazije. Knjižnica se nahaja v prvem nadstropju samostana, narejena je po zgledu knjižnice ljubljanskih frančiškanov, le da je manjša. V novem muzejskem delu knjižnice je postavljen le del gradiva, približno 7.000 enot z letnico izida do leta 1800, in gradivo, povezano z novomeško gimnazijo. Ocenjujejo, da je v stari knjižnici še približno 6.000 enot starejšega gradiva in da celoten fond obsega približno 20.000 enot.

Vrsta zbirke
Nastanek zbirke
Zbiratelj
Gradivo v zbirki
Fotografija zbirke
Redkosti v zbirki
Jeziki
Pisave in črkopisi
Prispevki o zbirki
Prispevki, nastali na osnovi gradiva iz zbirke
Inventarna knjiga
Katalogi
Kje se zbirka hrani
Dostopnost
Avtor popisa